Kot je pojasnil Miro Eržen s PZS, se problematika vzdrževanja planinskih koč močno poglablja in ni značilna zgolj za slovenski prostor, temveč tudi za druge države. "Avstrijci so na vlado naslovili široko peticijo in za koče pričakujejo 90 milijonov evrov, v Švici pa v naslednjih 10 letih 220 milijonov švicarskih frankov," je navedel Eržen.
Po njegovih besedah se vse planinske koče soočajo s podobnimi težavami. To so med drugim pomanjkanje vode, s tem povezano reševanje ekoloških vprašanj s čistilnimi napravami in energetska sanacija. Problemov je veliko in so jih, kot je povedal Eržen, že predstavili ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Upajo, da se bo vlada reševanja problema lotila sistemsko.
"Doslej smo imeli dva pogovora z državnim sekretarjem, ki je po našem občutku prepoznal problem in nakazal, da če hočemo zadevo na daljši rok ustrezno rešiti, je potreben sistemski zakon, ki bi omogočil sistemsko financiranje koč, za katere prav tako kot za planinske poti trdimo, da so del turistične infrastrukture," je povedal Eržen. Kot je pojasnil, obstoječa sistemska ureditev že omogoča sofinanciranje urejanja planinskih poti.
V Sloveniji je 176 planinskih koč, na PZS pa razmišljajo o tem, da bi opredelili, katere so strateškega pomena. Gre predvsem za koče v visokogorju, za izhodiščne postojanke in tiste, ki so ob slovenski planinski poti. "Za te koče moramo res relativno hitro najti ustrezne rešitve," je izpostavil Eržen. Glede preostalih, predvsem nižje ležečih, pa je ocenil, da bo morda treba najti drugačen model v večji povezavi s turizmom. S tem bi zagotovili takšen obisk koč, da bi se lahko v veliki meri vzdrževale same.
Potrebni milijoni
Povprečna investicija v prenovo koče znaša okoli 300.000 evrov in če je približno 60 koč strateškega pomena, bi za njihovo ureditev potrebovali od 15 do 20 milijonov evrov, je ocenil Eržen. "Kako se bomo dogovorili z državo, ostaja še odprto," je dejal. Državni sekretar Matevž Frangež pa je napovedal, da bodo skušali problematiko od samega začetka obravnavati v medresorski skupini. Eržen nov sestanek pričakuje junija. Ob tem je izrazil upanje, da dobra volja, ki jo je nakazalo ministrstvo, ne bo zvodenela ob bližajočem se času volitev.
Frangež je ob robu nedavne konference projekta TranStat o trajnostnem preoblikovanju gorskih središč v Kranjski Gori povedal, da želi ministrstvo okrepiti vlaganja predvsem v javno turistično infrastrukturo, ki je nujno potrebna, da bo turizem v gorah trajnosten. Za vzdrževanje več kot 15.000 kilometrov planinskih poti že letno namenijo 400.000 evrov, planinski domovi pa še ostajajo izziv.
"PZS nas je opozorila, da več kot 100 planinskih domov po državi zahteva adaptacijo, da bo njihovo obratovanje lahko v vseh pogledih trajnostno in poslovno vzdržno," je povedal Frangež. "Generacije pred nami so s prostovoljnim delom vzpostavile te postojanke in mislim, da je dolžnost naših generacij, da sedaj, ko imamo infrastrukturno, tehnološko in tudi finančno bistveno več možnosti za to, kot so jih imeli oni, poskrbimo za njihovo obnovo," je poudaril.
Vzdrževanje in sanacija planinskih koč je v minulih letih že kar nekaj planinskih društev pahnilo v velike finančne težave. Nekatera so se bila zaradi tega celo primorana odpovedati posameznim kočam. Odmevna je bila tudi namera Planinskega društva Jesenice za prodajo Tičarjevega doma na Vršiču zaradi finančnih težav po prenovi Doma na izviru Soče. Po nasprotovanju članov društva so namero opustili in upajo, da bodo kredite uspeli odplačati z uspešnimi sezonami.
Za prenovo Koče na Golici bi potrebovali 400 tisočakov
Hkrati bi morali v društvu investirati v 40 let staro Kočo na Golici, ki jo je, kot je povedal predstavnik društva Janko Rabič, že pošteno načel čas. Potrebovala bi novo strešno kritino in stavbo pohištvo. Neustrezna je po energetski učinkovitosti. Potrebuje tudi prenovo balkona ter kuhinje in ostale notranjosti. Prvi izračuni so pokazali, da bi za prenovo potrebovali okoli 400.000 evrov.
"Društvo takšnega denarja niti slučajno ne more zbrati," je opozoril Rabič. Njihovi prihodki so namreč večinoma odvisni od dobrih sezon. "Na srečo imamo trend naraščanja števila obiskovalcev, vendar tudi to ne zadošča za večje investicije," je izpostavil. Pomoč države bi bila zato zelo dobrodošla.
Koče danes vendarle niso več namenjene le članom planinskih društev, vse več je tudi drugih obiskovalcev in turistov, je pojasnil Rabič. Zato bi skupaj z državo morali najti skupno pot pri financiranju. V društvu upajo, da bo v bližnji prihodnosti objavljen kakšen razpis za nepovratna sredstva, morda za energetsko in okoljsko sanacijo koč, kakršen je bil objavljen leta 2021. Takrat je bilo med 25 projektov razdeljenih pet milijonov evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.