Več kot 400 opeharjenih delavcev: Furs je kršitelje Policiji prijavil leta 2017

Močno je odmevala torkova novica o 423 opeharjenih delavcih v gradbeništvu, ki jih je delodajalec prezaposloval (skupno je bilo vpletenih kar 22 različnih družb) in jim od leta 2011 do 2019 ni izplačeval plač ter prispevkov za socialno varnost. Kako je to ob številnih nadzornih organih, ki bdijo nad tovrstnimi izplačili, sploh možno, se zdaj sprašujejo mnogi.

A Policija je zaenkrat z dodatnimi informacijami skopa: "S preiskavo smo začeli v letu 2017 na podlagi prijav oškodovanih in Fursa. Več podatkov vam trenutno zaradi interesa preiskave ne moremo posredovati," nam je sporočila Milena Trbulin s Policijske uprave Celje, na območju katere so se goljufije tudi dogajale. "Delodajalci so oškodovane delavce zaposlovali ter po določenem času prezaposlovali v vedno nove družbe, s katerimi so formalno upravljali tako imenovani slamnati direktorji, ki s poslovanjem le teh niso imeli stika."

Glavna osumljenca skoraj desetletje trajajočega oškodovanja večinoma tujih gradbenih delavcev iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter Makedonije, naj bi bila po naših neuradnih informacijah oče in sin Branko in Jernej Turnšek.

Podrobnosti ne razkriva niti Finančna uprava RS (Furs), saj da jih ne morejo razkriti zaradi davčne tajnosti. "V skladu z Zakonom o davčnem postopku namreč kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugo, kar zadeva posameznega zavezanca za davek," so nam pojasnili.

"Lahko pa potrdimo, da je Finančna uprava RS od leta 2017 do 2019 opravila obsežne inšpekcijske nadzore pri več povezanih zavezancih na področju odmere prispevkov za socialno varnost in odmere dohodnine ter so bile podane kazenske ovadbe na Policijo," so dodali.

Kot še sporočajo s Fursa, gre v dotičnem primeru "za značilno problematiko veriženj podjetij in prezaposlovanje delavcev na 'slamnate' družbe". Pri obravnavnih zavezancih pa so bile ugotovljene številne nepravilnosti: prezaposlovanje zaposlenih v verigi podjetij, neoddaja REK-obrazcev, izplačevanje plač delavcem s strani slamnatih podjetij v verigi, gotovinska izplačila plač, neplačilo davčnih obveznosti (davki in prispevki iz naslova plač) ...

Izpostavili so, da je Furs v letu 2019 na državno tožilstvo vložil 64 kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, v letu 2020 pa je bilo zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s tem vloženih 57 kazenskih ovadb in eno naznanilo. "Na podlagi podanih kazenskih ovadb oziroma naznanil smo v letu 2020 prejeli pet obvestil tožilstva o vloženem obtožnem predlogu na sodišče in štiri obvestila o podanem predlogu za preiskavo na sodišče ter tri obsodilne sodbe sodišč," so navedli.

Kaj lahko storijo zaposleni?

Na Fursu so podali tudi nekaj nasvetov, kaj naj storijo zaposleni, kadar sumijo na nepravilnosti svojega delodajalca v zvezi z obračunom in plačevanjem obveznih prispevkov: "Prepoznane nepravilnosti naj prijavijo čim prej, saj pravočasno obveščanje poveča možnost za hitro in še bolj učinkovito ukrepanje, prav tako tudi za dejansko poplačilo vseh obveznih prispevkov."

Furs prav tako poziva zaposlene, naj bodo pozorni, če prejmejo obvestilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), da delodajalec zanj ni predložil obračuna prispevkov za posamezni mesec. Obvestilu je priložen tudi obrazec, na katerem delavec s tem, ko ga pošlje Finančni upravi, seznani Finančno upravo o nepravilnostih v zvezi z obračunom prispevkov.

Prijava suma nepravilnosti mora vsebovati dovolj podatkov o nepravilnostih in kršitelju, da lahko finančna uprava navedbe preveri in ustrezno ukrepa, opozarjajo na Fursu. "To je še posebej pomembno, če delavec želi, da njegova prijava ostane anonimna. Posamezniki lahko prijave posredujejo Finančni upravi RS, in sicer po elektronski pošti na naslov prijave.fu@gov.si, na anonimni telefon 080 11 22, osebno na najbližjem finančnem uradu v času uradnih ur. V zaključku naj dodamo, da je pri nadzoru nad obračunavanjem prispevkov zelo pomembna aktivna vloga delavca," so še sporočili s Finančne uprave.

Že včeraj so se na dotično goljufijo odzvali v Delavski svetovalnici. Kot nam je danes povedal njihov vodja Goran Lukić, z opeharjenimi delavci do zdaj niso bili v stiku, niti niso prejeli nobene prijave z njihove strani. So pa, ko so izvedeli za preiskavo, nemudoma stopili v stik s Policijo, Fursom in pristojnimi ministrstvi. Po besedah Lukića bodo odgovore zahtevali tako od inšpektorata za delo, ki deluje v okvirju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot tudi od gospodarskega in finančnega ministrstva. "Nezaslišano je, da je država dopustila, da se je kaj takega dogajalo toliko let," je kritičen Lukić.