Bomo spet živeli pri starših?

Tokrat so predstavili svoj pogled na predlagani davek na nepremičnine v Družinski pobudi, kjer so se seveda zavzeli za družine. Opozarjajo, da predlog zakona razlikuje obdavčitev praznih in izkoriščenih nepremičnin, a ne upošteva števila prebivalcev posamezne nepremičnine, kar pa je po njihovem mnenju nujno potrebno, če naj bi bila obdavčitev vsaj približno pravična, opozarjajo v Družinski pobudi in dodajajo: "Več članov gospodinjstva pomeni, da je za enak standard bivanja treba več prostora in s tem večja ter posledično več vredna nepremičnina. Ker pa pri večjem številu članov gospodinjstva to ne pomeni višjega standarda bivanja, ni pravično, da bi zato gospodinjstvo plačalo več davka kot ga za enak standard bivanja plača manjše gospodinjstvo."

Ministrstvu za finance predlagajo, da vlada še bolj dosledno izpelje in dodatno razvije svoj predlog odvisnosti davčne stopnje od izkoriščenosti nepremičnine. Za nepremičnino, ki je prazna, naj bo davčna stopnja 0,45 odstotka, kot predlaga vlada, za vse ostale nepremičnine pa naj se z vsakim članom družine stopnja sorazmerno zmanjšuje. To pomeni, da če vlada predlaga za naseljeno stanovanjsko nepremičnino 0,15-odstotni davek, bi bila za nepremičnino, v kateri živita dva, davčna stopnja dodatno znižana na 0,14 odstotka, za nepremičnino, v kateri so trije, bi bila davčna stopnja 0,13 odstotka in tako dalje.

Bi bile nepremičnin res primerno izkoriščene?

V Družinski pobudi so mnenja, da bi bilo tako. S takšno dodatno znižano davčno stopnjo za vsakega stanovalca bi se spodbujalo večjo zasedenost oziroma izkoriščenost nepremičnin, saj bi večja zasedenost stavbe pomenila manjši davek, hkrati pa bi se zagotavljalo, da gospodinjstva z večjim številom članov za enak standard bivanja ne bi plačevala več davka kot manjša gospodinjstva. "S tem predlog izpolnjuje osnovni cilj predlagatelja zakona, da se nadomesti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča z bolj pravično obliko obdavčitve."

Ministrstvu za finance predlagajo tudi, da znova pretehta višino predlagane splošne davčne stopnje (stopnje, ki bi veljala za nepremičnine z enim prebivalcem). Če bi se ta znižala, bi se po gornjem predlogu znižale tudi stopnje za nepremičnine z več prebivalci.

Posebne olajšave za otroke

In ker smatrajo, da so otroci naložba v prihodnost celotne družbe, bi država pri nepremičninah, v katerih živijo otroci, lahko priznala še določene dodatne olajšave v obliki znižanja davčne osnove, tako da bi iz obdavčitve izvzela osnovni stanovanjski prostor otrok. V Družinski pobudi predlagajo, da se za vsakega otroka v družini iz obdavčitve izvzame po 25 kvadratnih metrov stanovanjske površine.

Kaj pa starejši, ki so ostali sami v svojih hišah?

Predlog Družinske pobude pa vsekakor ni naklonjen starejšim prebivalcem, upokojencem, ki še tako težko shajajo s svojimi pokojninami. Tisti, ki živijo na območjih, kjer ni veliko možnosti za zaposlitev in od koder se je večina njihovih otrok že pred leti odselila, ker so območja prometno slabše dostopna, tisti bodo težko privabili svoje družinske člane nazaj domov, pa čeprav imajo veliko hišo in prostor še za eno družino. Prav tako bodo le s težavo, če jim bi to sploh uspelo, prodali svojo hišo in se preselili v manjšo nepremičnino. Da ne omenimo, da so ti ljudje s svojimi rokami in z odpovedovanjem vrsto let gradili te hiše, zdaj pa naj polnijo državni proračun, ker so želeli poskrbeti za svoje otroke. Otroci se bodo z veseljem vračali domov v skupna gospodinjstva in tako oklestili svoje stroške, ko jim bodo v teh krajih spet na voljo delovna mesta.

In spet smo na točki, da mladi ne potrebujejo ideologij, pač pa zagon gospodarstva in konkretna delovna mesta.