Več kot petina Slovencev misli, da smo ljudje živeli v času dinozavrov

V raziskavo, ki jo je Eurobarometer med 13. aprilom in 10. majem letos opravil v 38 evropskih državah, so bili vključeni 37.103 prebivalci celine (26.827 iz EU), starejši od 15 let. Med ključnimi ugotovitvami je tudi podatek, da 86 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da je splošen vpliv znanosti in tehnologije na družbo pozitiven, kar je devet odstotkov več kot v raziskavi, opravljeni pred osmimi leti.  

Anketiranci so odgovorili, da bi morale odločitve o znanosti in tehnologiji temeljiti predvsem na moralnih in etičnih vidikih (55 odstotkov) – v primerjavi z odločitvami, ki temeljijo na možnostih za nova znanstvena odkritja. Skoraj vsi anketiranci vidijo mlade kot pomemben dejavnik pri soočanju z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi v državah v razvoju. Anketiranci imajo tudi večinoma pozitiven pogled na znanstvenike. Pri tem najbolj cenijo inteligenco (50 odstotkov), poštenost (43 odstotkov) in zanesljivost (39 odstotkov).

Skoraj tri četrtine anketirancev se strinjajo, da bi enakost spolov v znanstveni in tehnološki stroki pomagala zagotoviti pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.

Slabi rezultati za Slovenijo: petina misli, da smo ljudje živeli v času dinozavrov

Vprašalnik je bil razdeljen v več sklopov. Med drugim je raziskovalce zanimalo znanje prebivalcev o nekaterih splošnih dejstvih o naravi in geografiji. Sodelujočim so zastavili devet trditev, pri katerih so ti izbrali "drži", "ne drži" ali pa "ne vem". Pri odgovorih na ta vprašanja so anketiranci iz Slovenije dosegali (razmeroma) slabe rezultate.  

Več kot petina (22 odstotkov) Slovencev denimo misli, da so naši predniki živeli že v času, ko so na Zemlji kraljevali dinozavri, še 21 odstotkov pa jih je odgovorilo z 'ne vem'. (Neleteči) dinozavri so namreč izumrli na koncu obdobja krede in mezozoika, že pred 65 milijoni let. Še večjo skrb vzbuja dejstvo, da se je znanje slovenskih korespondentov v primerjavi z letom 2005 poslabšalo za 14 odstotkov, kar je največ med vsemi državami. Največ pravilnih odgovorov so podali Čehi, Belgijci in Švedi, pozitivne premike pa so zaznali na Portugalskem, v Španiji in na Irskem. Pri tem vprašanju so bili najbolj katastrofalni Romuni, saj kar 34 odstotkov vprašanih Romunov misli, da so ljudje in dinozavri v nekem času sobivali.  

Vsak tretji Slovenec (29 odstotkov) je prepričan, da se ljudje nismo razvili iz drugih živalskih vrst, medtem ko večina – 55 odstotkov – verjame v Darwinovo teorijo evolucije. To nas sicer uvršča precej pod povprečje EU, saj je 66 odstotkov anketiranih prebivalcev EU odgovorilo, da smo se ljudje razvili iz drugih vrst. Najmanj zaupanja v teorijo evolucije je na Slovaškem (le 36 odstotkov proti 48), največ pa na Švedskem in Irskem (84 oziroma 83 odstotkov). Slovenija se je tudi pri znanstveno pravilnih odgovorih na to vprašanje poslabšala, in sicer za 12 odstotkov.  

Natančnejši so bili slovenski anketiranci pri vprašanju o tem, ali na svetu živi več kot deset milijard ljudi. Več kot polovica vprašanih ve, da to (še) ne drži. Pri tem vprašanju so se najbolje odrezali Luksemburžani in Danci (Slovenija je na 9. mestu in nad povprečjem EU), najslabše pa na Cipru, v Španiji ter na Poljskem in Madžarskem. Slovenci so dober rezultat dosegli tudi pri trditvi o premikanju celin, ki ji pritrjuje 89 odstotkov vprašanih, le pet odstotkov se s pravilno trditvijo ne strinja, šest odstotkov pa ne pozna odgovora.

Pri trditvi, da kisik pridobivamo iz rastlin, pa je Slovenija na vrhu, saj temu pritrjuje 97 odstotkov vprašanih. Najslabši pa so bili Belgijci, ki se v 22 odstotkih niso strinjali s tem.  

Drugače pa je pri vprašanju podnebnih sprememb, saj skoraj tretjina (31 odstotkov) Slovencev misli, da so spremembe plod naravnih ciklov, ne pa človeških vplivov. Več napačnih odgovor so podali le na Slovaškem,  Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Latviji. Največ pravilnih odgovorov so podali korespondenti na Nizozemskem in Portugalskem.  

Slovenski anketiranci so bili skeptični tudi pri vprašanjih o izvoru virusa in obstoju zdravila proti raku. S trditvijo, da zdravilo proti raku obstaja, se strinja 40 odstotkov Slovencev, 24 odstotkov odgovora ne pozna, 36 odstotkov pa trditev zavrača. Nasprotno pa na Švedskem v obstoj "skritega zdravila" verjamejo le štirje odstotki ljudi. Največ skeptikov glede transparentnosti znanosti je na Cipru (58 odstotkov). Da so virusi nastali v laboratoriju, zato da bi vlade nadzorovale prebivalstvo, meni skoraj polovica Slovencev (47 odstotkov). O zaroti je prepričanih celo 71 odstotkov Črnogorcev in polovica Srbov. Da trditev ne drži, pa je na nasprotni strani grafa odgovorilo 83 odstotkov Dancev.