Več kot tisoč mladih v Ljubljani zahtevalo razglasitev podnebne krize

"Dovolj imamo obljub, zahtevamo ukrepe!" so danes skandirali mladi, ki so s sabo znova prinesli transparente, lutke v podobah političnih odločevalcev, raglje in bobne. "Ni planeta B," so sporočili odločevalcem in zahtevali podnebno pravičnost.

Podnebni shod je tudi tokrat združil učence, študente, njihove starše in stare starše. Podnebna prizadevanja so podprli tudi sindikati. Shod je bil sicer občutno manj množičen kot prvi tovrstni marca letos, ko se je zgolj v Ljubljani po ocenah organizatorjev zbralo več kot 9000 ljudi.

Glavna zahteva gibanja Mladi za podnebno pravičnost je, naj vlada prepozna podnebne spremembe kot globalno krizo in jo začne reševati na ta način, je poudaril Primož Turnšek iz gibanja. Pristop pa mora biti interdisciplinaren in vključevati ukrepe s področja sociale, gospodarstva in ekologije.

"Zahtevamo varovanje naravnih habitatov, dostopna energetsko učinkovita stanovanja z dostopom do javnega prevoza, kolesarskih stez oz. so blizu delovnih mest. Zahtevamo, da vlada vlaga v javni prevoz, kolesarske steze in podobno," je nekaj konkretnih zahtev nanizal Turnšek.

Od vlade gibanje mladih zahteva tudi, da pripravi časovnico zaprtja Termoelektrarne Šoštanj. "Sedaj je zaprtje prestavljeno na obdobje po letu 2030, kar za nas ni sprejemljivo, saj vlada zaprtje prelaga na prihodnje odločevalce", je dejal.

Tokrat se mladi tudi ne bodo sestali s predstavniki države. "15. marca smo imeli srečanje na vladi in v državnem zboru. Od takrat se ni zgodilo nič konkretnega, zato smo mnenja, da se bomo začeli pogovarjati, ko bo vlada začela ukrepati," je poudaril Turnšek. "Pogovarjamo se lahko v nedogled, a če pogovori ne obrodijo sadov, se nam to ne zdi smiselno," je dodal.

Na okoljske tematike v Sloveniji že dolga leta opozarja nevladna organizacija Umanotera, katere direktorica Gaja Brecelj je nad angažiranostjo mladih navdušena. "Po vsem svetu je generacija, ki jo bodo podnebne spremembe najbolj prizadele, tako močna, tako glasna, tako velika," je spomnila.

"To je boj njihove generacije, pa tudi vseh nas," je nadaljevala Brecljeva. Podnebne spremembe namreč prizadenejo tudi najbolj ranljive skupine, kot so denimo starejši, in ne prizanesejo nikomur. "Super je, da se v tem združujemo in skupaj glasno kličemo vladi, naj stori to, kar ji veleva znanost," je poudarila.

Vlada mora na podlagi podatkov, ki jih daje znanost, podnebne spremembe uvrstiti na sam vrh prioritet, je dejala Brecljeva. Iz tega bi potem izhajali konkretni ukrepi z zeleno proračunsko reformo na čelu, nato pa po sektorjih - od prometa, industrije, kmetijstva, gospodarstva do energetike in naprej.

"Ključno pa je, da se vlada loti največjih onesnaževalcev in ne prelaga vsega na posameznika in gospodinjstva, kar lahko vidimo v zdajšnjih obrisih podnebnih ukrepov," je še dejala Brecljeva.

"Podnebna kriza najbolj prizadene najranljivejše, tudi delavke, delavce, mlade, prekarce, starejše. Gre za skupen boj okoljevarstvenikov in sindikatov, za povezovanje zelenih in rdečih," pa je poudarila Teja Jarc iz sindikata Mladi plus.

"Zahtevamo drugačen trg dela, da kapital ne bo postavljal lastnih interesov pred interese ljudi in okolja. Da ne bomo izkoriščani ne ljudje, ne narava. Zagotoviti je treba socialno in podnebno pravičnost," je dodala in podčrtala, da najbogatejši posamezniki trošijo toliko kot celotne države, najrevnejši pa se borijo za preživetje in se ne morejo izogniti katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.

Sindikati zahtevajo zelena delovna mesta, ki bi nadomestila zaprta delovna mesta v umazani industriji. "Zagotoviti moramo pravičen prehod. Nobena delavka, delavec ali skupnost ne sme trpeti zaradi podnebnih sprememb. Tem ljudem moramo zagotoviti dodatno izobraževanje in prekvalifikacijo ter zagotoviti varno, trajno in dostojno delovno mesto," je poudarila Jarčeva.

Mladi v Ljubljani so se po uvodnem delu na Trgu republike podali na pohod po mestnem središču. Celoten shod sicer ob močni policijski navzočnosti poteka mirno, opaziti ni alkohola, trg pred parlamentom pa je po odhodu protestnikov ostal vzorno čist.

Pod okriljem gibanja Mladi za podnebno pravičnost se podnebni štrajki danes odvijajo v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Novi in Stari Gorici, Velenju, Brežicah, Krškem, Celju, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Kopru in v Ilirski Bistrici. Marca se je v organizaciji gibanja na ulice slovenskih mest podalo več kot 12.000 mladih in njihovih simpatizerjev.