Kot so sporočili iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je tokratna raziskava tematsko pestra, osredotoča pa se na razumevanje okoliščin in poteka vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Obsežneje program Slovensko javno mnenje (SJM) obravnava tudi vprašanja in dileme v zvezi z včlanjenjem Slovenije v Nato.
Podatki in prve opravljene analize kažejo, da je opredeljevanje ljudi do vprašanja vključevanje v Nato mnogoplastno in da se sprejemanje in odklanjanje razlogov prepletata. Tako na vprašanje, ali bi Sloveniji koristilo ali ne, če bi postala polnopravna članica zveze Nato, kar tretjina (32,1 odstotka) anketiranih ni odgovorila oz. so bili neopredeljeni, dobra četrtina vseh (27,8 odstotka) jih meni, da članstvo Sloveniji ne bi koristilo, dve petini (40,1 odstotka) pa, da bi ji članstvo koristilo.
Če bi naslednjo nedeljo prišlo do referenduma o vstopu Slovenije v Nato, bi za vstop zanesljivo glasovalo 18,5 odstotka anketiranih, verjetno pa bi jih bilo za vstop 23,9 odstotka, skupaj torej 42,4 odstotka anketiranih. Zanesljivo proti bi glasovalo 16,7 odstotka vprašanih, verjetno pa bi jih bilo proti 14,8 odstotka, oziroma skupaj 31,5 odstotka anketiranih. Ostalih 26,2 odstotka je še neopredeljenih.
Na vprašanje o ravnanju ob morebitnem referendumu o vstopu se je v prid EU (zanesljivo, verjetno) izreklo 56,3 odstotka anketiranih, proti (zanesljivo, verjetno) vstopu pa 22,5 odstotka. S tem se potrjuje večinska podpora v prid projekta "Slovenija v EU", kakršno je pokazala raziskava iz leta 2001.
