Več stanovanj in nižje cene najemnin za lokalne prebivalce? Kako in kje?

Anketa Ministrstva za solidarno prihodnost RS je pokazala, da naj bi na državni ravni primanjkovalo več kot 20.000 javnih najemnih stanovanj.

Potrebe po njih so največje v osrednjeslovenski regiji, kjer manjka dobrih 5500 stanovanj, sledita obalno-kraška z več kot 3300 in savinjska regija s približno 2500 manjkajočimi stanovanji. V podravski regiji občine po lastnih ocenah potrebujejo nekaj manj kot 2000 stanovanj, v goriški slabih 1500, podobno tudi v jugovzhodni Sloveniji. Približno 1300 jih manjka v gorenjski regiji, okrog 1000 v pomurski, dobrih 800 na Koroškem, najmanj pa v zasavski, primorsko-notranjski in posavski regiji.

Kako pa bo na te številke vplival tako imenovani "največji gradbeni val v samostojni Sloveniji", kot ga imenuje in napoveduje vlada?

V naslednjih desetih letih občine in javni stanovanjski skladi sicer predvidevajo gradnjo približno 9000 novih stanovanj, a to še vedno pomeni, da jih bo na nacionalni ravni primanjkovalo še več kot 11.000.

Primanjkljaj je po deležu največji v obalno-kraški regiji, kjer znaša skoraj 30 odstotkov ali dobrih 3000 stanovanj, pa v savinjski, kjer je skoraj 13-odstoten, ter v goriški in osrednjeslovenski regiji, kjer bo tudi po začetku novega gradbenega vala še vedno primanjkovalo več kot 1000 javnih najemnih stanovanj.

Poslanci so potrdili zakon o gostinstvu, ki bo to dejavnost v občinah s pomanjkanjem stanovanj omejil na 60 dni letno. Bodo pa imele občine možnost to omejitev razrahljati, a na največ 270 dni letno. V Združenju sobodajalcev so ogoročeni in so že napovedali, da se bodo proti zakonu borili z vsemi pravnimi sredstvi. Kako pa je kratkoročno oddajanje urejeno v večjih evropskih mestih?

V občinah, kjer je premalo stanovanj, bo država omejila kratkotrajno oddajanje stanovanja na 60 dni. Seznam občin bo z uredbo določila vlada, veljal bo dve leti. Občina bo sicer lahko po opravljeni analizi omejitev spremenila: in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.

"To bo na občini, ki pa se bo morala zavedati, da v njej ne živijo samo sobodajalci, ampak tudi številne družine z neurejenim dostopom do stanovanja, visokimi najemninami in nemogočimi cenami kvadratnega metra," ponazarja Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu RS za gospodarstvo, turizem in šport.

Zakon določa tudi pogoje, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke, sobodajalci pa bodo morali pridobiti soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi in soglasje lastnikov mejnih stanovanj.

V Združenju sobodajalcev so prepričani, da je zakon škodljiv, ministrstvo za gospodarstvo pa, da se je skupaj s poslanci, ki so pritisnili 'za' na glasovalni naprav odločilo, "da bodo zadušili turizem v občinah, ki so od te dejavnosti tudi najbolj odvisne". "Tukaj govorimo o Bohinju, Piranu, Izoli, Kranjski gori," našteva Katja Rezman iz Združenja. Po raziskavi, ki so jo opravili, pa, da se večina sobodajalcev, ki so doslej oddajali turistom, ne bo odločila za dologorčno oddajanje. "Smo vprašali, ali bodo šli potem v dolgoročni najem in je 86 odstotkov teh naših sobodajalcev pač reklo, da ne," opozarja Rezmanova. Ter, da se je država namesto za razvoj turizma in polnjenja državnega in lokalnega proračuna odločila za prazna stanovanja, ki se bodo spremenila v vikende oziroma naložbeni kapital. V Združenju napovedujejo boj proti zakonu z vsemi pravnimi sredstvi, tako doma kot v Evropi.

Na gospodarskem ministrstvu na kritike med drugim odgovarjajo, da si niso izmislili "neke znanosti na tem področju, saj je cela vrsta držav in mest v Evropi, ki so izumila bolj ali manj enako formulo".

In kako je drugje? Za omejitev kratkoročnega oddajanja brez posebnih dovoljenj so se v zadnjih mesecih in letih odločili v Amsterdamu, kjer je oddajanje omejeno na 30 dni, v Berlinu in na Dunaju na 90, v Parizu pa do 120 dni.

Državni svet bi moral sicer že danes obravnavati predlog odložilnega veta na ta zakon, a je bila seja odpovedana.