Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je na proslavi ob 69. obletnici dražgoške bitke pozval k rehabilitaciji politike. Slednja si mora povrniti zaupanje, pot do tja pa so zgolj njena dejanja brez medsebojnih blokad ter z odprtim dialogom in sodelovanjem, je poudaril pred več tisoč zbranimi ob obnovljenem spomeniku pri Dražgošah.
Svoj slavnostni govor je Kučan začel s primerjavo dražgoške bitke leta 1942 in slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991. V obeh primerih je "vojaški dril trčil ob srce ljudstva" in obakrat je bila moralna pravičnost na strani Slovencev, zato smo si v obeh primerih tudi izborili svobodo in dokazali nesporno ljubezen do domovine, je dejal Kučan.
Ob 20. obletnici samostojnosti se je Kučanu utrnila še ena primerjava: "Tako danes kot v času dražgoške bitke je med ljudmi vladala negotovost, loteval se jih je občutek brezizhodnosti. Nekateri trdijo, da je Slovenija postala država brezpravja, socialne neobčutljivosti, korupcije in kriminala. Ogorčenost nad temi pojavi pa dokazuje, da smo ohranili etične vrednosti," je dejal Kučan.
Po njegovem prepričanju smo v 20 letih dosegli veliko, čeprav je iz političnih vrst mogoče slišati, "da to, kar imamo, ni tisto, za kar smo se borili". Kučan se s tem ne strinja: "Imamo svojo državo in s tem lastno usodo v svojih rokah. Imamo torej orodja, s katerimi lahko krotimo krizo, s tem pa moramo ravnati odgovorno in poiskati odgovor, zakaj smo nezadovoljni s stanjem države," je dejal.
Odgovor mora po prepričanju Kučana najprej dati politika, katere številne napake je razkrila kriza. Prvi korak bi morala biti skupna zaveza k spoštovanju vladavine prava, ki je vladavina človekovih pravic in svobode, solidarnosti in poštenja, hkrati pa tudi konec zlorabe prava in javnih funkcij za privilegije ter pridobitništvo, poudarja. Le pravna država po mnenju prvega predsednika samostojne Slovenije tudi omogoča uresničitev v ustavi predvidene socialne narave naše države.
Vsi politiki niso enaki in koruptivni, zato politika po Kučanovem prepričanju potrebuje rehabilitacijo. Spet si mora pridobiti zaupanje, pot do tja pa so po njegovem mnenju njena dejanja. "Ta dejanja morajo postati novo presečišče strankarskega, civilnodružbenega in sindikalnega delovanja, v katerem se končajo medsebojne blokade ter začenjata odprt dialog in sodelovanje," je pojasnil Kučan.
Po besedah prvega predsednika RS je zdaj čas, da politični akterji v obče dobro združijo svoje moči. Slovenija ima po mnenju Kučana velik socialni kapital pozitivnih energij, znanja in izobraženih mladih ljudi, ki so pripravljeni pošteno delati in ustvarjeno deliti z drugimi. Politika jih mora usmerjati v skupno dobro in dosegli bomo drugačno podobo Slovenije – prijaznejše in bolj optimistične, je sklenil Kučan.
Slovesnosti ob 69. obletnici dražgoške bitke se je ob obnovljenem spomeniku poleg več tisoč obiskovalcev udeležil tudi del vrha slovenske politike: premier Borut Pahor, predsednik DZ Pavel Gantar, predsednik DS Blaž Kavčič, ministri Katarina Kresal, Aleš Zalar in Majda Širca ter številni župani.
Slovesnost predstavlja vrhunec prireditev, ki jih Zveza združenj borcev za vrednote NOB več kot pol stoletja organizira pod imenom Po stezah partizanske Jelovice. Z njimi želijo zagotoviti ohranjanje spomina na legendarno bitko in obenem pritegniti ljudi k rekreaciji. Zato je organizacijski odbor tudi letos organiziral številne pohode in kolesarski vzpon v Dražgoše. Organizatorji pričakujejo prek 1000 pohodnikov in od 6000 do 7000 udeležencev proslave.
Prireditve v okviru 69. obletnice bitke so se sicer začele že 18. decembra, končale pa se bodo 15. januarja na Pokljuki, kjer bo potekalo 40. smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in Slovenske policije, pa tudi smučarski tek veteranov NOB in vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991.
V Dražgošah je med 9. in 11. januarjem 1942 potekala bitka, v kateri je bila požgana cela vas, umrlo pa je 41 domačinov in devet partizanov. V času NOB je bila to največja bitka na Gorenjskem in do tedaj tudi največja odporniška bitka v nemškem rajhu.
KOMENTARJI (824)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.