Več tržnih, manj neprofitnih stanovanj

Računsko sodišče RS je revidiralo uspešnost doseganja zastavljenih ciljev Nacionalnega stanovanjskega programa med letoma 2000 in 2007. V reviziji uspešnosti poslovanja Stanovanjskega sklada RS ter ministrstva za okolje in prostor pri doseganju ciljev stanovanjskega programa je ugotovilo, da cilji niso bili doseženi v celoti.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, je stanovanjski program med letoma 2000 in 2007 predvideval gradnjo 62.250 stanovanj, od tega 13.950 v javnem sektorju (neprofitna stanovanja) in 48.300 v zasebnem sektorju (tržna stanovanja). V tem obdobju je bilo zgrajenih skupaj 57.128 stanovanj oz. 92 odstotkov od načrtovanih, od tega 109 odstotkov tržnih načrtovanih stanovanj in 32,5 odstotka načrtovanih neprofitnih stanovanj.

Niso vodili evidenc

"Zaskrbljujoče je, da je nacionalni stanovanjski program predvideval prednostno obravnavo sektorja neprofitnih stanovanj," je poudaril Šoltes. Sklad je v tem obdobju sicer povečeval število zgrajenih stanovanj, občine in neprofitne stanovanjske organizacije pa so število zgrajenih neprofitnih stanovanj zmanjševale, je dodal. Ob tem je opozoril, da niti sklad niti ministrstvo nista vodila evidenc o vseh zgrajenih neprofitnih stanovanjih v Sloveniji, zato spremljanje in uresničevanje programa na ravni države ni bilo mogoče.

Razlog za slabo uresničitev tega cilja so spreminjanje zakonodaje, višje cene zemljišč, višina neprofitne najemnine ter manjši zneski sredstev, prejetih iz državnega proračuna. V proračunu je bilo med letoma 2000 in 2007 za to predvidenih 165,41 milijona evrov, realizirana dokapitalizacija pa je znašala 29,21 milijona evrov oz. 17,7 odstotka predvidenih sredstev, je povzel Šoltes. "Ministrstvo bi moralo v prihodnje v proračunu načrtovati zadosten obseg sredstev za neprofitna stanovanja," je ocenil.

Število tržnih stanovanj preseženo

Na področju gradnje tržnih stanovanj so bili cilji iz nacionalnega programa preseženi. "Kljub predvidevanjem iz nacionalnega programa, da se na tem segmentu cilj doseže ne glede na ukrepe države, se je sklad usmeril v gradnjo tržnih stanovanj," je izpostavil Šoltes in navedel, da je izvedel sedem razpisov za prodajo 2164 stanovanj oz. štiri odstotke vseh zgrajenih stanovanj. Do konca leta 2007 jih je sklad v uporabo predal 1786.

Vpliv na cene stanovanj

S tem je po določenih regijah – v osrednjeslovenski regiji je ponudil 68 odstotkov stanovanj – dosegel opazen tržni delež prodanih stanovanj in je po naši oceni vplival na cene stanovanj, je povedal Šoltes in dodal, da je bil "vpliv povečane ponudbe na cene stanovanj manjši od potencialnega". Tako je sklad pritegnil tudi skupine kupcev, ki so pomenile povečanje investicijskega povpraševanja po stanovanjih zaradi dobre naložbe prihrankov in možnosti špekulativnega nakupa, in s tem imele obraten vpliv na cene, je pojasnil.

Sklad ni dosegel svojega potenciala

Sklad je v opazovanem obdobju objavil sedem pozivov za sklenitev pogodb v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS). Sodišče je ugotovilo, da "NSVS ni v celoti dosegel svojega potenciala in ni zaživel kot sistemski vir financiranja stanovanjske gradnje kot predvideva nacionalni program," je izpostavil Šoltes.

Varčuješ, nato pa imaš le za 8 kvadratnih metrov

NSVS je v prvih letih doživel velik odziv varčevalcev. Zanj so se odločali predvsem nadpovprečno izobraženi in finančno dobro preskrbljeni varčevalci. V letih 2006 in 2007 se je zanimanje zelo zmanjšalo, kar je posledica predvsem sprememb na nepremičninskem in kreditnem trgu, izkazalo pa se je tudi, da sredstva iz povprečne varčevalne pogodbe predstavljajo le manjši del sredstev, potrebnih za nakup stanovanja ali hiše. Podatki kažejo, da je bilo na podlagi povprečne cene v letu 2007 z razpoložljivimi sredstvi iz povprečne varčevalne pogodbe v Ljubljani in na Obali moč kupiti le osem kvadratnih metrov stanovanja, je nanizal Šoltes.

Varčevanje v okviru NSVS je v določeni meri prispevalo k večjemu obsegu varčevanja v Sloveniji, medtem ko je bil delež posojil v okviru NSVS bistveno manjši od potencialnega. Posojilo je najelo le 10 odstotkov varčevalcev, skupna višina posojil pa je predstavljala manj kot šest odstotkov vseh stanovanjskih posojil v obdobju od leta 2004 do leta 2007. Razloga sta bila predvsem ugodne razmere na trgu posojil in majhen obseg posojila, ki ga je bilo mogoče najeti v okviru NSVS.

Katere napake so storjene?

Sodišče je ugotovilo, da sklad ni poročal o uresničitvi ciljev stanovanjskega programa, o odstopanjih in ukrepih ter pri pripravi letnih poročil ni upošteval obveznih elementov poročanja. Ministrstvo pa ni v zadostni meri opozarjalo sklada na nujnost opredeljevanja ciljev in kljub podatkom o neuspešnem izvajanju stanovanjskega programa ni predlagalo sprememb. Poleg tega ni zagotovilo, da bi stanovanjski svet opravljal svoje naloge, je naštel Šoltes in dodal, da ministrstvo še ni pripravilo celovite analize izvajanja ciljev obstoječega stanovanjskega programa in tistega za novo obdobje.

Računsko sodišče je skladu in ministrstvu podalo več priporočil, ki se nanašajo na ročnost načrtovanja, določitev ciljev in njihovo spremljanje, spremljanje ukrepov na področju stanovanjske politike, izvedbo ukrepov na področju gradnje neprofitnih stanovanj, zagotavljanje primernega obsega sredstev za realizacijo razvojnih dokumentov, regulatorno vlogo ministrstva, vzpostavitev evidenc stanovanj ter zagotovitev delovanja stanovanjskega sveta in poročanje.