Več zelenja, manj vročine: ploščad za štiri stopinje bolj vroča kot park

Urbanistični studio Prostorož je v okviru projekta CLISHE in v sodelovanju s podjetjem Senzemo na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta namestil osem temperaturnih senzorjev za spremljanje letošnje vročine. Meritve potekajo od 24. junija 2026, gibanje temperature zraka in vlažnosti pa lahko javnost spremlja v živo na javno dostopni spletni strani.

Senzorji so nameščeni na ploščadi pred Urgenco, Porodnišnico, na ploščadi pred glavno stavbo UKC, ob vhodu v Onkološki inštitut ter na nekaterih zelenih površinah na območju Kontrolni senzor je postavljen v najbližjem parku z gosto senco dreves, parku Tabor.

"Takšna postavitev nam omogoča dejansko primerjavo med zelenimi in tlakovanimi površinami. Čeprav se vse lokacije nahajajo približno v radiju 500 metrov, so razlike med izmerjenimi temperaturami velike," je povedala Zala Velkavrh, vodja projekta pri studiu Prostorož.

Dosedanje meritve kažejo, da je temperatura zraka na zelenih površinah tudi do 4 stopinje nižja kot na izpostavljenih, tlakovanih lokacijah. To poletje je bila najvišja razlika izmerjena 28. junija ob 15.30: medtem ko je senzor na ploščadi pred Urgenco izmeril 39,76 stopinj Celzija, je bila temperatura v parku Tabor 35,34 stopinj Celzija.

Urbanisti meritev na območju klinik ne izvajajo po naključju. Ljubljanski klinični center namreč leži na območju mestnega toplotnega otoka, dnevno pa ga obiskujejo kronični bolniki, starejši, nosečnice in druge osebe, ki so izrazito izpostavljene vročinskim tveganjem.

Studio Prostorož zato opozarja, da razlogi za ohranjanje in povečevanje zelenih površin v okolici bolnišnic niso estetski. Poleg tega, da prispevajo k ugodnejši mikroklimi, zelene površine zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas hospitalizacije, hkrati pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih in njihovo zadovoljstvo s službo.

Tudi raziskava, ki jo je Prostorož l. 2022 izvedel na območju ljubljanskih klinik, je pokazala, da tako zdravstveni delavci kot pacienti pogrešajo prav več zelenja, klopi ter pokrite prostore, kjer si je mogoče odpočiti ali udobno počakati na svojce.

Poleg meritev na območju klinik studio Prostorož to poletje zbira tudi pobude prebivalcev. Meščanke in meščani so vabljeni, da povedo, kam v Ljubljani se odpravijo, ko je vroče. Zbrani podatki bodo pokazali, katere zelene površine prebivalci Ljubljane zaznavajo kot dovolj hladne, kje je potreba po dodatnih zelenih površinah največja in prebivalci katerih sosesk do hladnih zelenih površin potujejo najdlje.

Anketo je navdihnila nedavna študija iz nemškega mesta Bochum, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano.

Na Dunaju podnebnih sprememb ne naslavljajo le z ozelenjevanjem ulic in parkov, temveč tudi z načrtovanjem celotnih mestnih četrti. Nova raziskava Avstrijskega tehnološkega inštituta (AIT) je pokazala, da bo nastajajoča soseska Nordwestbahnhof, eden največjih razvojnih projektov na območju nekdanjega tovornega železniškega terminala, občutno izboljšala mikroklimo ter omilila učinke vročinskih valov tudi v okoliških ulicah.

Ključni pri tem bodo velik osrednji park, prepustne talne površine in več kot 2.200 dreves. Ti ukrepi bod omogočili učinkovitejše izhlapevanje vode ter omejili pregrevanje mestnega prostora. Pomembno vlogo pri ohlajanju bo imelo tudi načrtno prezračevanje soseske. Odprti prehodi med stavbami in prezračevalni koridorji v smeri severozahod–jugovzhod bodo omogočali boljše kroženje zraka.

Raziskovalci so s pomočjo podnebnih simulacij ugotovili, da naj bi se nočne temperature na območju nove soseske znižale za približno eno stopinjo Celzija, na posameznih mestih pa celo do 2,5 stopinje. Že takšna ohladitev bi lahko trajanje vročinskih valov v povprečju skrajšala za en dan, število tropskih noči pa zmanjšala za približno tri na leto.

Nižje nočne temperature ne pomenijo le prijetnejšega bivanja, temveč tudi izboljšujejo kakovost spanca, zmanjšujejo toplotni stres in ugodno vplivajo na zdravje prebivalcev. To potrjuje nedavna raziskava dunajske Medicinske univerze na Dunaju, Complexity Science Hub in Ludwig Boltzmann Gesellschaft, ki je pokazala, da se med vročinskimi valovi število intervencij nujne medicinske pomoči poveča za približno deset odstotkov, pri starejših od 75 let pa celo za več kot 16 odstotkov. 

Raziskovalci zato poudarjajo, da postajajo ukrepi za ohlajanje mest vse pomembnejši del prilagajanja podnebnim spremembam.