'Dovzetni so za korupcijo pri drugih, za korupcijo lastnih zaveznikov pa malo manj'

V oddaji 24UR Zvečer sta o tem spregovorila Žana Vertačnik in Anže Božič, ki od blizu spremljata dogajanje na političnem prizorišču.

Janez Janša je ob začetku mandata dejal, da si želi "dolgočasen mandat". A dogajanje v slovenski politiki za zdaj kaže povsem drugačno sliko. Čeprav premierja v domačem političnem prostoru redko vidimo nastopiti pred javnostjo ali odgovarjati na vprašanja novinarjev, se v državnem zboru odpirajo številna politično in ideološko občutljiva vprašanja, pravi Vertačnikova.

Kot je poudarila Vertačnikova, ne vidi "prav nič dolgočasnega". Med temami, ki zaznamujejo prve mesece mandata, so interventna zakonodaja, zakon o pokopu vseh žrtev ter poskus odvzema volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Dogajanje je dodatno razburkal zadnji parlamentarni teden pred poletnimi počitnicami, predvsem zaradi afere poslanca stranke Resnica Mijiča. Očitki zoper poslanca se kopičijo – od domnevnega neplačevanja delavcev in dolgov do razkritja, da naj bi javnosti lagal o svoji izobrazbi. Predsednik stranke Resnica in predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je napovedal sankcije in omenil tudi možnost izključitve iz stranke, poslanca pa ni neposredno pozval k odstopu.

Razlog za takšno odločitev je predvsem ustavna ureditev poslanskega mandata. Poslanec je namreč izvoljen neposredno in ga ni mogoče razrešiti brez njegovega odstopa. "V takem primeru je poslanec neposredno izvoljen in ga nihče ne more umakniti iz parlamenta, če se ne umakne sam," je poudaril Božič.

Čeprav Resnica ni del vladne koalicije, njena podpora vladi ni nepomembna. Izguba enega poslanskega glasu sama po sebi sicer ne bi ogrozila parlamentarne večine, bi pa lahko sprožila politične premike. Kot je bilo opozorjeno: "Vsak sedež manj lahko sproži neko domino reakcijo ali pa nek efekt. Panični efekt, ki si ga nihče ne želi," je dodal.

Kljub vse glasnejšim pozivom k Mijičevemu odstopu, ki jih že od razkritja njegovih dolgov izreka leva opozicija, ostaja koalicija večinoma zadržana. Predsednica Nataša Pirc Musar je medtem sporočila, da ljudje s takšnimi očitki ne bi smeli opravljati funkcije v državnem zboru, medtem ko iz vrst koalicije ni bilo slišati odločnejših odzivov.

Vertačnikova opozarja, da je takšna zadržanost presenetljiva glede na predvolilne obljube o ničelni toleranci do korupcije. Po njenih besedah so predstavniki koalicije sicer predstavljali protikorupcijske ukrepe v primeru SKOK, vendar se niso želeli jasno opredeliti do očitkov zoper Mijiča. Prav tako bi po njenem pričakovali odziv ministra za delo zaradi očitkov o kršitvah delavskih pravic. "Dovzetni so za korupcijo pri drugih, za korupcijo lastnih zaveznikov pa malo manj," je dodal Božič.

Poleg afere poslanca Resnice Mijiča so razprave zaznamovali še zaplet pri kandidaturi Tanje Fajon za visoko diplomatsko funkcijo v Evropski uniji, spor glede ustanovitve parlamentarnih preiskovalnih komisij ter prve napovedi pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Vertačnikova in Božič ocenjujeta, da bodo imele nekatere od teh tem posledice tudi v prihodnjih mesecih.