Krajša ohladitev po vročinskem valu: osvežitev bo trajala le nekaj dni

Turisti priznavajo, da jih je vročina presenetila. Nekateri pravijo, da bi obisk Slovenije preložili, če bi vedeli, kako visoke temperature jih čakajo. Pred vročino se hladijo z veliko tekočine, hladno vodo in umikom v senco, Ljubljančanom pa so do konca vročinskega vala brezplačno na voljo tudi mestna kopališča, dokler niso zapolnjene njihove zmogljivosti.

Suša povzroča težave tudi pri oskrbi z vodo. Na območju Mariborskega vodovoda so v 16 občinah do preklica prepovedali uporabo pitne vode za vse nenujne namene, prebivalci pa ukrep večinoma podpirajo.

Osvežitev je pričakovati v petek, ta bo prinesel nekaj krajevnih ploh in neviht. Vročinski val se bo tako ob koncu tedna nekoliko upehal, ne pa povsem zamrl, so napovedali na Arsu. Danes je bilo pretežno jasno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 32 do 38 stopinj Celzija.

Za večji del Slovenije je bila po nižinah napovedana velika toplotna obremenitev. Za del Primorske so razglasili zelo veliko, drugod po državi pa veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

V četrtek bo sončno in zelo vroče. Popoldne bo predvsem nad hribovitimi območji nastalo nekaj ploh in neviht. Za prihajajoči konec tedna je predvidena krajša ohladitev, temperature naj bi se spustile na okoli 29 stopinj Celzija.

V petek se bo od severa začelo oblačiti. Nastajale bodo krajevne plohe in nevihte, na Primorskem bo zapihala šibka burja. V soboto bodo ponekod v notranjosti sprva še krajevne padavine, ki bodo dopoldne ponehale. Čez dan se bo razjasnilo, popoldne pa lahko nastane še kakšna ploha ali nevihta.

V začetku prihodnjega tedna se bo predvidoma ponovno otoplilo, temperature naj bi se znova povzpele nad 30 stopinj Celzija.

Nad večjim delom Evrope pri tleh še vztraja območje visokega zračnega tlaka. Alpam se od severozahoda počasi bliža hladna fronta. V višinah z jugozahodnim vetrom k nam doteka zelo topel in suh zrak.

Ob vročinskem valu težave povzroča tudi kakovost zraka. Agencija RS za okolje (Arso) je sporočila, da je bila danes ob 13. uri na merilnem mestu v Kopru presežena opozorilna vrednost prizemnega ozona. Izmerjena urna koncentracija je znašala 183 mikrogramov na kubični meter zraka, s čimer je presegla opozorilni prag 180 mikrogramov.

Merilno mesto je postavljeno tako, da podatki veljajo za širšo okolico Kopra. Po napovedih Arsa bodo vrednosti ozona ostale visoke še skozi popoldne, zvečer pa naj bi se začele zniževati. Tudi jutri predvsem na Obali pričakujejo zelo visoke koncentracije ozona v popoldanskih urah.

Povišane koncentracije ozona lahko dražijo sluznico in dihala. Na Arsu zato ljudem s kroničnimi boleznimi dihal in srčno-žilnega sistema priporočajo, naj v času najvišjih vrednosti ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je raven ozona nižja. Tudi zdravim ljudem svetujejo, naj se v tem času izogibajo večjim telesnim naporom na prostem.

Nova temperaturna rekorda so sicer v nedeljo izmerili v Kopru in na Jezerskem. Na koprskem Markovcu se je živo srebro povzpelo do 40,1 stopinje Celzija, na Jezerskem do 34,3. Rekordno visoke so bile tudi najnižje dnevne temperature. Najbolj je izstopal Vedrijan, kjer se v nedeljo temperatura ni spustila pod 28,7 stopinje Celzija, kar je nov absolutni rekord.

V delu Primorske je razglašena zelo velika, drugod po državi pa velika požarna ogroženost naravnega okolja. Gasilci bodo danes nadaljevali gašenje požarišča na Planji na Bovškem, pomagal jim bo vojaški helikopter. Obseg požara se od nedelje ni spremenil.

Na Zavodu za gozdove Slovenije pozivajo k odgovornemu ravnanju v naravi in neuporabi odprtega ognja, saj lahko že ena sama iskra povzroči škodo, ki jo narava odpravlja desetletja. Kako hitro lahko zgori gozd, je pokazal tudi požar na Planji.

Ob visokih temperaturah se pojavljajo tudi vprašanja o zanesljivosti oskrbe z električno energijo zaradi povečanih obremenitev omrežja. Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko zagotavljajo, da razmere ostajajo stabilne in da oskrba z električno energijo po vsej Sloveniji poteka nemoteno.

Poudarjajo, da je električne energije trenutno dovolj. Slovenski elektroenergetski sistem je namreč del povezanega evropskega elektroenergetskega omrežja, kar skupaj z domačimi proizvodnimi viri zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo.

Pomembno vlogo pri tem ima Nuklearna elektrarna Krško, ki predstavlja enega ključnih stebrov slovenske proizvodnje električne energije in pomembno prispeva k stabilnosti elektroenergetskega sistema. Cilj je, da elektrarna obratuje v čim večjem obsegu in z največjo možno močjo ob doslednem spoštovanju vseh varnostnih in okoljskih zahtev.

Na ministrstvu še poudarjajo, da so v rednem stiku z družbo ELES, Nuklearno elektrarno Krško ter drugimi pristojnimi institucijami in podjetji s področja oskrbe z električno energijo. Razmere v elektroenergetskem sistemu ves čas spremljajo in se sproti usklajujejo glede morebitnih potrebnih ukrepov.