Večina mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom

Raziskovalce pri raziskavi WIN Worlwide je zanimalo tako mnenje mladih v starosti od 18 do 24 let kot mnenje celotnega prebivalstva. Raziskovanje je potekalo tudi na globalni in evropski ravni, prav tako pa še na Hrvaškem in v Srbiji. Inštitut Mediana je pridobil podatke za Slovenijo, so navedli na inštitutu.

Pri mnenju o tem, ali ima njihova generacija več, manj ali enake priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, med mladimi in celotnim prebivalstvom na globalni ravni skoraj ni razlike. Tako 47 odstotkov mladih meni, da ima več priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 50 odstotkov. Po drugi strani 28 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od svojih staršev, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 27 odstotkov.

Medtem v Evropi le 39 odstotkov mladih vidi več priložnosti, medtem ko jih je 34 odstotkov nasprotnega mnenja.

V Sloveniji kar 57 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od staršev. Ta delež pri vseh anketiranih znaša 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih je po drugi strani mnenja, da ima več priložnosti, kot so jih imeli starši. Po drugi strani ta delež med vsemi anketiranimi znaša 47 odstotkov. Mladi v Sloveniji so glede na te podatke veliko bolj črnogledi tako od mladih po svetu kot v Evropi, pa tudi od mladih na Hrvaškem in v Srbiji.

Pri vprašanju glede dostopnosti lastnega doma v prihodnosti so mladi na globalni ravni precej optimistični. Tako jih 56 odstotkov verjame, da si ga bodo lahko privoščili, 27 odstotkov pa, da ne. Med mladimi v Evropi pa jih je 41 odstotkov odgovorilo pritrdilno in 35 odstotkov negativno. To kaže na slabšo dostopnost stanovanj na evropski ravni v primerjavi s svetovno ravnijo, ugotavlja Mediana.

V Sloveniji le še 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, kar 53 odstotkov pa verjame, da ne. Na Hrvaškem in v Srbiji sta deleža mladih, ki se nadejajo lastništva nepremičnine, še nižja.

Pri vprašanju anketiranim, kako optimistično se počutijo glede prihodnosti v svoji državi, se v globalnem merilu optimistično počuti skoraj dve tretjini mladih in pesimistično tretjina. V Evropi pa se jih med mladimi polovica počuti optimistično in 45 odstotkov pesimistično.

V Sloveniji se optimistično počuti le še nekaj nad 40 odstotkov mladih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimističnih. V Srbiji pa se samo sedem odstotkov mladih počuti optimistično, skoraj tri četrtine pa pesimistično.

Zaradi boljših priložnosti bi se na globalni in evropski ravni ter v Sloveniji odločilo za selitev v drugo državo dve tretjini mladih, na Hrvaškem tri četrtine, v Srbiji pa kar 86 odstotkov.

Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem letos potekala v 44 državah sveta. Gre za raziskavo, ki jo v podobni obliki izvajajo že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja letos.

To po njihovih besedah velja za različna področja od stanovanjske problematike in gradnje študentskih domov do študentskega dela. 

Mladi ob zaključku šolanja ne iščejo katere koli službe, ampak smiselne priložnosti, ki jim zagotavljajo finančno varnost in osebni razvoj, so opomnili v zavodu Nefiks. Pri tem obžalujejo, da se mladi ob prvem stiku s trgom dela pogosto srečujejo z negotovimi, nepredvidljivimi in slabše plačanimi oblikami dela. V zavodu so prepričani, da prva služba ne sme biti prva izkušnja s prekarnostjo. "Zgodnji stik z nezaščitenimi oblikami dela namreč dolgoročno negativno vpliva na osamosvajanje mladih, reševanje stanovanjskega vprašanja in načrtovanje družine," so navedli.

V Sloveniji je mladih čedalje manj. V starostni skupini od 15 do 29 let jih je bilo v začetku letošnjega leta po podatkih državnega statističnega urada približno 328.800, kar je za dobro četrtino manj kot leta 1991. Delež mladih med vsemi prebivalci je bil največji prav ob osamosvojitvi države, ko je znašal 22,5 odstotka. Medtem letos znaša dobrih sedem odstotnih točk manj.

Največ srednješolcev je bilo v minulem šolskem letu v srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah. Sledili so programi srednjega splošnega izobraževanja, njim pa programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Največ fantov je izbralo področje, ki zajema tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, največ deklet pa področje splošnih izobraževalnih programov.

V terciarno izobraževanje je bila lani vključena skoraj polovica starih od 20 do 24 let, kar je Slovenijo uvrščalo tik pod vrh držav EU.

Mladi so se od staršev odselili, ko so bili povprečno stari malenkost manj kot 29 let. Mlade ženske so se v povprečju odselile, ko so bile stare 27 let in pol, mladi moški pa so bili pri odselitvi v povprečju dve leti in pol starejši.

Svetovni dan letos poteka pod geslom Različne okoliščine, skupne težnje. Združeni narodi (ZN) želijo z njim poudariti, da imajo mladi kljub različnim okoliščinam iste želje, ki so dostojanstvo, priložnosti, sodelovanje, dostojno delo, kakovostno izobraževanje in trajnostna prihodnost.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres ugotavlja, da mladi že vodijo na področjih, kot sta organizacija in inovativnost. Vendar za nadaljnji napredek potrebujejo dostop do veščin, ki jim bodo omogočale prihodnost, pa naj gre za kritično razmišljanje in reševanje problemov ali za digitalno pismenost.

Na globalni ravni bo pozornost po navedbah ZN danes namenjena mladim v najmanj razvitih državah, v državah brez dostopa do odprtega morja in majhnih otoških državah v razvoju, kjer se izzivi denimo zaradi revščine, podnebnih sprememb in omejenih gospodarskih možnosti pogosto prepletajo. Vendar so mladi tam odločeni, da se uprejo neugodnim razmeram, prevzamejo ključno vlogo in iščejo inovativne rešitve, da bi se tako njihove kot tudi druge skupnosti trajnostno razvijale.

Generalna skupščina ZN je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo.