'Opravljala sem delo, za katero je bilo že vnaprej dogovorjeno, da plačila ne bo'

''Takoj po začetku študija sem približno tri mesece v odvetniški pisarni opravljala delo, za katero je bilo že vnaprej dogovorjeno, da plačila ne bo, saj naj bi bili mladi pravniki pisarnam samo v breme, ne pa v korist. Med časom, ko sem opravljala delo v tej pisarni, se mi je ponudila priložnost za usposabljanje na delovnem mestu, ki ga je financiral Zavod za zaposlovanje RS, v drugi odvetniški pisarni. Po izteku usposabljanja mi je odvetnik ponudil opcijo, da skleneva pogodbo o zaposlitvi za obdobje enega leta, za minimalno plačo, ki bi mi jo izplačeval na moj TRR, jaz pa bi mu denar nato vrnila. Glede na pomanjkanje ponudb dela sem se s ponujenim strinjala, tako da sem bila eno leto zaposlena, a plačila za to nisem prejela,'' je zapisano v sporočilu, ki se je nedavno razširilo prek družbenih omrežjih.

Neimenovana mlada pravnica se je pri tem, kot je zapisala, sicer ogromno naučila, a hkrati je opozorila, da je volontersko ali neplačano pripravništvo oziroma delo v Sloveniji še kako razširjeno.

Nekateri nimajo izbire

Dejstvo je, da je pripravništvo za nekatere poklice obvezno in pri tem, kot poudarjajo v Sindikatu Mladi plus, mladi pravzaprav nimajo izbire.

''Na eni strani imamo poklice, kjer se mladi – brez opravljenega pripravništva - sploh ne morejo zaposliti (pripravništvo je pogoj za strokovni izpit, ki je pogoj za zaposlitev, na primer: socialno delo, pravo ...), ali pa je pripravništvo oziroma praksa pogoj celo za zaključek šolanja (farmacija). V teh primerih mladi dejansko nimajo izbire,'' je pojasnila Sanja Leban Trojar, sekretarka Sindikata Mladi plus.

Nadaljevala je, da tam pa, kjer izbira je, ko pripravništvo ni pogoj, se mladi odločajo za voluntarizem, ''ker verjamejo, da bodo pridobili izkušnje, zaradi katerih bodo v primerjavi z vrstniki ob iskanju zaposlitve v prednosti''.

''Seveda več izkušenj pomeni boljšo zaposljivost, a v Sloveniji se je 'pridobivanje izkušenj' spremenilo v sistemsko, načrtno in vseprisotno izkoriščanje mladih. In mladi se ne zavedajo, da jih delodajalec po opravljenem neplačanem pripravništvu ne bo zaposlil, sploh ker je tam zunaj cela vrsta brezposelnih mladih, ki jih lahko vzame k sebi kot nove prostovoljce,'' poudarjajo v sindikatu.

Mladi se znajdejo v socialni stiski

V sindikatu pozivajo vse, ki so se z volonterskim pripravništvom že srečali, da jim te izkušnje posredujejo na info@mladiplus. Do zdaj so zbrali nekaj deset prijav neplačanega pripravništva. A številni se ne želijo izpostavljati, še posebej ne želijo poimenovati delodajalca, saj bi tako lahko njim izpostavili sebe. Po podatkih sindikata se volontersko pripravništvo opravlja tako v zasebnem kot javnem sektorju: farmacija, pravo, arhitektura, davčna uprava, javna uprava, sodstvo, šole, vrtci, socialno varstvo, muzeji ...

Pripravništvo traja nekaj mesecev, kar pomeni, da se lahko mladi v tem času znajdejo celo v socialni stiski. ''Večina mladih pripravnikov je prisiljena živeti na račun staršev, ker možnosti drugega zaslužka nimajo. Vsa neplačana pripravništva so v veliki večini zaposlitve za poln delovni čas (ali pa še več), za daljše časovno obdobje (najpogosteje leto dni). Mladi, ki se ne morejo zanesti na finančno pomoč od zunaj (običajno staršev), si neplačanega pripravništva sploh ne morejo privoščiti in tako so še dlje od možnosti za zaposlitev,'' so jasni v sindikatu.

Zadnja sprememba zakona o delovnih razmerjih je sicer uzakonila obvezno plačilo prevoza in prehrane, tako da so delodajalci k temu zavezani (vsaj v javnem sektorju). A kot pravijo v sindikatu, se v zasebnem sektorju pojavljajo tudi neplačila za prehrano in prevoz, beležijo pa celo primere, ko mladi dobijo plačilo, a ga morajo delodajalcu vračati.

Ministrica volonterskemu pripravništvu nasprotuje

V aktualni koalicijski pogodbi je zapisano, da neplačana pripravništva na področjih, kjer zakonodaja predvideva obvezno pripravništvo, niso dopustna, prav tako pristojna ministrica Anja Kopač Mrak neplačanemu pripravništvu ni naklonjena, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Podatka o tem, koliko je volonterskega pripravništva v državni upravi, nimajo. So pa zatrdili, da ''na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nimamo in tudi nikoli nismo imeli volonterskih pripravnikov''.

Primer dobre prakse: pripravništvo pri socialnem varstvu

Tako v sindikatu kot na ministrstvu navajajo tudi primer dobre prakse, to je ureditev pripravništva na področju socialnega varstva, kjer se za pripravnike zagotavlja dostojna plačila. Ministrstvo namreč pripravništvo sofinancira s sredstvu Evropskega socialnega sklada.

''Gre za ukrep Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva, za katerega je v letošnjem letu namenjenih 2 milijona evrov. V okviru tega programa prijavitelji na javni razpis zaposlijo iskalca prve zaposlitve s področja socialnega varstva kot pripravnika, mu omogočijo mentorstvo, ustrezno usposabljanje, ob koncu opravljanje strokovnega izpita s področja socialnega varstva ter mu s tem omogočijo možnost zaposlitve na tem področju takoj po zaključeni izobrazbi,'' so sporočili z ministrstva.

Zakaj torej niso vsa pripravništva urejena tako?

V sindikatu se seveda strinjajo, da bi morala biti vsa področja, kjer so pripravništva obvezna, urejena na podoben način, za vsa ostala pa je po njihovo nujno, da se poveča nadzor, zagotovi spodbude, hkrati pa ozavesti mlade, ''da si zaslužijo in da morajo zahtevati dostojno delo in dostojno plačilo.''

Na ministrstvu pa pravijo, da pripravljajo in bodo v kratkem objavili razpis "Iz faksa takoj praksa", ki bo namenjen prav financiranju pripravništva ob prehodu visoko izobraženih iz izobraževanja na trg dela.

Poleg tega je sofinanciranje pripravništev tudi eden od predvidenih ukrepov programa Jamstva za mlade. Podoben ukrep so tudi Mentorske sheme, ki se že izvajajo in katerih namen je, prenos znanj na mlade. Izbrani delodajalci zaposlitev vključene mlade osebe iz ciljne skupine za polni delovni čas za obdobje 12 mesecev pridobijo subvencijo v višini 5.000 evrov, Sklad pa krije tudi strošek predhodnega zdravniškega pregleda in strošek mentorja na mesec 200 evrov oz. za 6 mesecev izvajanja mentorstva 1.200 evrov.