Proti predlagani privatizaciji Slovenskih železnic in s tem za ohranitev sedanjega stanja, za kar se zavzemajo sindikati, ter proti sprejetju zakona o preoblikovanju in privatizaciji železnic pa je bilo 47,14 odstotka volivcev.
Na t. i. železniškem referendumu so volivke in volivci odločale o vprašanju, ali naj SŽ ostanejo še naprej enovito podjetje v večinski državni lasti, za kar si prizadeva večina zaposlenih na SŽ, ali pa naj bi ga z zakonom preoblikovali v holding s tremi odvisnimi družbami(za tovorni promet, za potniški promet ter za vodenje prometa, pri čemer bi država pri prvih dveh ohranila večinski, pri tretji pa 100-odstotni lastniški delež, holding pa po predlogu zakona ne bi mogel v stečaj), kakor predlaga vlada.
Jasen 'za' vračanju vlaganj v telekomunikacijo
Po delnih neuradnih izidih referenduma o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je predlagane zakonske spremembe vračanja vlaganj, katerim sicer nasprotuje vlada, podprlo 76,66 odstotka volilnih upravičencev. Proti predlaganemu zakonu in s tem za vladni model vračanja vlaganj pa je glasovalo 22,22 odstotka volilnih upravičencev.
Predlagatelji referenduma zadovoljni
Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki je na referendumu predlagalo vračilo vlaganj v celoti, ni presenečeno nad izidom referenduma, ki po neuradnih in delnih podatkih močno kaže v prid njihove pobude. Predsednik združenja Darko Fras je povedal, da so takšen izid napovedovali že pred samim referendumom. Obenem je dodal, da je takšen izid še en dokaz več, da znajo slovenski volivci razmišljati. Tudi na ministrstvu za informacijsko družbo, ki je podpiralo le delno vračilo vlaganj, nad izidom niso presenečeni. "Rezultati referenduma v zvezi z vračanjem vlaganj so pričakovani. Mislim, da referenduma s tako zastavljenim vprašanjem niti ni bilo mogoče dobiti," je dejal minister za informacijsko družbo Pavel Gantar.
"Po naših ocenah je bil ta referendum povsem nepotreben oz. bi bil, če bi vlada in državni zbor znala delati kompromise ter bi imela malo več občutka za volivce," je še povedal Fras. V združenju računajo, da bo DZ spoštoval referendumsko voljo, na podlagi nekaterih izjav ministra Gantarja pa vseeno pričakujejo, da jo bo vlada skušala izigrati.
Gantar: Kompromisa ni bilo mogoče doseči
Gantar je mnenja, da kompromisa med vlado in združenjem ni bilo mogoče doseči, in sicer tudi zaradi tega, "ker je bilo v združenju nekaj precej močno radikaliziranih skupin, ki so želele referendum. Poleg tega pa je to bil tudi politični projekt določenih politikov in zato se referenduma s takšnim vprašanjem ni dalo ustaviti niti ne dobiti," je pojasnil minister.
Poleg tega je Gantar še povedal, da je bojazen, da vlada ne bi spoštovala referenduma, povsem neupravičena. "Vlada in DZ bosta to odločitev spoštovala," je zagotovil minister. Sicer pa izid referenduma naj ne bi imel večjih posledic za Telekom Slovenije oz. za proces njegove privatizacije. Po ministrovih besedah bo povzročil le "določeno nelagodnost pri pogovorih s tujimi partnerji". Dodal je še, da letos zaradi razmer na telekomunikacijskem trgu še ne bo prišlo do privatizacije Telekoma.
Vlada zadovoljna z izidom referenduma o železnicah
Minister za promet Jakob Presečnik je po znanih delnih rezultatih izida referenduma o železnicah izjavil, da je izid "ugoden ne le za predlagatelje, ampak tudi za možno sanacijo Slovenskih železnic", kar se mu zdi najpomembneje. Vlada in državni zbor sta po njegovih besedah zavezana, da v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi sprejmeta takšen zakon, kakršen je bil dan volivkam in volivcem, da so o njem odločali."
Presečnik je še poudaril, da bosta prometno ministrstvo in vlada v celoti takoj po sprejemu zakona morala začeti z njegovim uresničevanjem, predvsem pa z ustrezno finančno sanacijo dolgoročno rešiti problem Slovenskih železnic (SŽ). Predsednik sveta delavcev Slovenskih železnic Silvo Berdajs pa je izid komentiral z besedami: "Za nas je to izgubljena bitka v vojni, predali pa se ne bomo. V okviru pristojnosti, ki jih imamo kot svet delavcev in sindikati, bomo nadaljevali z bojem, da se ohranijo Slovenske železnice v državni lasti ter da ostanejo enovite." Po formalni plati za Berdajsa referendum sicer ni uspel, osebno pa je trdno prepričan, da je "velika večina tudi tistih, ki so glasovali proti, glasovala proti vladnemu zakonu".
Predhodna zakonodajna referenduma sta za zakonodajalca zavezujoča
To pomeni, da je državni zbor vezan na njun izid. V skladu s 25. členom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju. Referendumski odločitvi bosta sprejeti, če bo zanju glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
Predvideni stroški
Predvideni stroški, ki jih bo za izvedbo referendumov o Slovenskih železnicah in vlaganjih v telekomunikacije imela RVK, znašajo 600 milijonov tolarjev.
