Pravosodno ministrstvo je za sprejem po skrajšanem postopku pripravilo novelo zakona o notariatu. Zaradi povečanja dostopnosti do opravljanja notarskih storitev primerljivo oziroma ustrezno strokovno usposobljenim osebam je med pogoji za opravljanje notarskega poklica predlagana izenačitev dolžine pridobljenih praktičnih izkušenj univerzitetnih diplomiranih pravnikov, ki so najmanj eno leto po opravljenem državnem pravniškem izpitu takšne izkušnje pridobivali pri notarju, s tistimi univerzitetnimi diplomiranimi pravniki, ki so najmanj eno leto po opravljenem državnem pravniškem izpitu takšne izkušnje pridobivali pri sodišču, odvetniku, na tožilstvu ali pri državnem pravobranilcu.
Univerzitetni diplomirani pravniki, ki so po opravljenem pravniškem državnem izpitu pridobili pet let praktičnih izkušenj, od tega najmanj eno leto pri odvetniku, sodišču, na tožilstvu ali pri državnem pravobranilcu, po mnenju predlagatelja v enaki meri izpolnjujejo pogoj glede trajanja praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravniki, ki so po opravljenem pravniškem državnem izpitu pridobili pet let praktičnih izkušenj, od tega eno leto pri notarju.
Določbe o merilih ter izbiri kandidata za imenovanje na notarsko mesto se v skladu s predlogom dopolnjujejo z določitvijo načina ter postopka izbire kandidata. S kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje na notarsko mesto, se bo opravil izbirni postopek, ki ga bodo izvedli člani komisije, imenovane s strani ministra za pravosodje. Za člane komisije so določeni izobrazbeni pogoji ter pogoji glede pridobljenih praktičnih izkušenj, in sicer bodo člani komisije univerzitetni diplomirani pravniki, ki imajo pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Predlagani izbirni postopek bo obsegal različne načine preverjanja ustreznosti ter strokovne usposobljenosti kandidatov. Možen bo pregled dokumentacije in izvedba ustnega razgovora s kandidati, navedenima načinoma pa je dodana tudi možnost naložitve opravljanja pisnega preizkusa usposobljenosti kandidatov za imenovanje na notarsko mesto.
Za hitrejši potek postopkov
Z namenom časovne pospešitve postopkov imenovanja in razrešitve notarjev so dodane določbe glede dolžine roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki naj bi bil 15 dni, ter glede dolžine rokov, v katerih bo sodišče na prvi in na drugi stopnji odločilo v upravnem sporu. Po predlogu naj bi sodišče v postopku na prvi stopnji odločilo v 30 dneh od prejema tožbe, na drugi stopnji pa v 30 dneh po prejemu pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo.
Hitrejši in objektivnejši nadzor nad delom notarjev
Prav tako je z namenom časovne pospešitve disciplinskih postopkov zoper notarje, notarske kandidate in notarske pripravnike, dodana določba, da je disciplinski postopek zoper notarje, notarske kandidate in notarske pripravnike hiter.
Zaradi možnega ravnanja organov Notarske zbornice Slovenije v skladu z načeli solidarnosti, kar bi lahko v določenih primerih, predvsem ko gre za ugotavljanje disciplinske odgovornosti notarjev, bistveno zmanjšalo objektivnost pri njihovem ravnanju, prav tako pa zaradi posameznih neprimernih ukrepanj s strani organov Notarske zbornice Slovenije v preteklosti, je predlagana dopolnitev zakona v smislu zagotovitve pravne podlage za opravljanje neposrednega nadzora nad organi Notarske zbornice Slovenije. Takšen nadzor pa bo, enako kot neposredni nadzor nad notarji, opravljala komisija ministrstva za pravosodje.
Predvsem zaradi nejasnosti določb zakona glede časa nastopa razlogov za razrešitev notarja se v noveli predlaga tudi dopolnitev oziroma sprememba teh določb, ter glede na določbo obstoječega zakona o opravljanju neposrednega nadzora nad zakonitostjo opravljanja notariata s strani ministrstva za pravosodje pa tudi dopolnitev z določbo, da lahko razloge za razrešitev notarja pri navedenem nadzoru ugotovi tudi ministrstvo za pravosodje.
