Večja varnost mladoletnikov

Vlada je na današnji seji za obravnavo v državnem zboru pripravila predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini. Gre za prvi sistemski zakon na tem področju v Sloveniji, je na novinarski konferenci po seji povedala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Dodala je, da je za sprejetje zakona skrajni čas in da bi ga potrebovali že pred desetimi leti.

Tovrsten zakon je sicer pripravila že prejšnja vlada, a je njegov osnutek obravnaval le nasilje v družini, katerega žrtve so bile ženske. Ker pa gre za širši problem, se sedanji predlog nanaša tudi na druge družinske člane oz. skupine žrtev, na otroke, moške, ženske, starejše in invalidne osebe, je pojasnila ministrica.

Zakon opredeljuje posamezne oblike nasilja

Zakon opredeljuje posamezne oblike nasilja. Pri tem presega tradicionalno opredelitev, ki zajema zgolj fizično, spolno in psihično nasilje. Zakon določa naloge, vloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb in organov samoupravnih skupnosti ter nenazadnje nevladnih organizacij. Določa pa tudi ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini, je vsebino zakona okvirno povzela ministrica.

Dodala je, da zakon zagotavlja posebno varstvo mladoletnim družinskim članom, starejšim in invalidnim osebam. Žrtvam nasilja po njenih besedah zagotavlja takojšnjo strokovno pomoč, pri čemer gre predvsem za dolžnost organizacij, da takoj ob zaznavi nasilja obvestijo center za socialno delo (CSD).

"V primeru suma storitve nasilnega dejanja proti mladoletni osebi mora vsak, ne glede na varovanje poklicne skrivnosti, obvestiti CSD, policijo in državno tožilstvo," je povedala Cotmanova. To po njenih besedah velja tudi za zdravstvene, šolske organizacije, vzgojno-izobraževalno osebje, je navedla.

Med ukrepi, ki zagotavljajo varnost žrtve, je ministrica omenila varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve - predvsem ob vstopu v stanovanje s policijske asistenco. Pri ukrepih, ki se predložijo sodišču, za mladoletno osebo to dolžnost prevzame CSD, polnoletna oseba pa se sama odloči, ali bo pred sodiščem zahtevala te ukrepe, je povedala Cotmanova.

Pojasnila je, da se ti ukrepi nanašajo predvsem na predvsem na prepoved približevanja žrtvi, prepoved vstopa nasilnežu v stanovanje, kot tudi približevanje okolju, v katerem živi žrtev, tudi službenemu mestu. Predlog zakona za večjo varnost žrtev predvideva še, da lahko sodišče v nepravdnem postopku na predlog žrtve povzročitelju nasilja naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo.