Tako vladni predlog novele med drugim daje državnemu pravobranilstvu pristojnost, da sodeluje pri pripravi stališč in odgovorov vlade na obrazložena mnenja komisije evropskih skupnosti. Ta mnenja sprejme v okviru postopka ugotavljanja kršitev prava evropskih skupnosti ter pri pripravi stališč in odgovorov vlade v postopku predhodnega odločanja pred sodiščem evropskih skupnosti, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila pravosodna ministrica Zdenka Cerar. Komisija evropskih skupnosti namreč, kadar ugotavlja, da določena članica krši evropsko pravo, najprej pozove državo, da se opredeli, ali priznava kršitev in bo predlagala določene zakonske spremembe ali pa ima drugačno stališče. Pri pripravi teh stališč pa je s predlogom novele zakona predvideno sodelovanje državnega pravobranilca, je pojasnila Cerarjeva.
Državnemu pravobranilcu bo poverjeno tudi zastopanje javnega interesa v upravnih sporih. Do sedaj se je namreč ves čas pojavljala dilema, ali lahko državni pravobranilec zastopa zgolj interese države ali pa tudi javne interese, je dejala pravosodna ministrica.
Državni pravobranilec bo lahko po novem sodeloval tudi v odškodninskih zadevah pri oškodovanih v kazenskem postopku, postopku zakona o prekrških ter postopkih za revizijo postopkov javnega naročanja.
Cerarjeva je še opozorila, da so se zaradi povečanja pristojnosti državnih pravobranilcev tudi zaostrili pogoji za njihovo imenovanje. Druge spremembe se nanašajo na notranjo organizacijo, tako je denimo predvidena večja mobilnost državnih pravobranilcev ter prilagoditev določb glede osebja pa zakonu o javnih uslužbencih.