Kaja Jereb Jerman, predsednica društva Deteljica, je bila posvojena kot dojenček in za svojo zgodbo ve že od malega. "Mami mi je to predstavila preko zgodbic, preko knjigic, nekaj se jih je sama izmišljevala meni primerno glede na starost. To zame nikoli ni bila neka novica, ampak je bilo to nekaj, kar je del mene, nekaj, kar je popolnoma normalno, in nekaj, na kar sem sedaj lahko ponosna," pravi.
Nikoli se svoje poti ni sramovala, dodaja. "Zame je bilo to nekaj lepega, del mene. Vedno sem rekla, da imam dve mami. Jaz imam toliko dedkov in babic, kot jih nima nobeden."
V njej pa je rasla tudi želja, da bi spoznala svoje biološke starše. "Najprej sva jo z mami našli preko Facebooka, potem pa sem ji napisala pismo in sva se tudi srečali, tako da zdaj poznam svojo biološko mamo in njeno družino in pa tudi družino svojega biološkega očeta," obuja spomine, kako je iskala in našla svoje biološke starše.
Podobno zgodbo, a s posvojiteljske strani ima Erna Flogie Dolinar, ki je z možem posvojila dva otroka. "Ni dovolj samo želja ali pa ideja posvojiti, ampak je zelo pomembno, da se na to ustrezno pripraviš. Potem se ti svet spremeni na glavo in tudi potem so potrebe posvojenega otroka nekoliko drugačne, kot potrebe ostalih otrok," pravi.
Tudi sama z možem otroka – biološka sestro in brata – vzgajata tako, da oba že od zgodnjega otroštva vesta, da sta posvojena. "Posvojen otrok ima zgodbo tudi pred tem, ko se sreča s tabo. In nekako celo življenje sta dve družini, ki nekako rasteta, ki imata vse informacije, največkrat pa tudi ne," pravi.
"Posvojitev mora biti za dobrobit otroka. Pri posvojitvi ne iščemo otroka za ljudi, ki ne morejo imeti otrok, ampak iščemo starše za otroke, ki nimajo staršev," pa k temu dodaja Kaja Jereb Jerman.
V društvu Deteljica, katerega članici sta obe sogovornici, bodo ta konec tedna praznovali 30. letnico svojega obstoja. Zato bodo organizirali tudi tabor na katerem ne bo manjkalo zabave kot tudi koristnih delavnici o izobraževanju glede posvojiteljstva.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.