Vedno več jih poseže po alkoholu

V Sloveniji je podobno kot drugod po Evropi opazen trend, da gre vse več mladih zvečer ali v nočnem času ven z zavestnim namenom, da se napijejo ali da uporabijo prepovedane droge za boljše počutje in večjo sproščenost. Trendi kažejo tudi, da mladi vedno več tvegajo in vedno bolj tvegano pijejo alkohol. To je zelo zaskrbljujoče, meni Matej Košir z Urada za droge. Pravi, da bo treba v prihodnje temu področju nameniti več pozornosti.

Zato sta Urad za droge pri ministrstvu za zdravje in Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zlorabe drog v Mestni občini Kranj za temo 9. nacionalne konference lokalnih akcijskih skupin, ki je konec minulega tedna potekala na Brdu pri Kranju, izbrala preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in tobaka. V zadnjih nekaj letih so lokalni aktivisti pozornost namenjali zlasti prepovedanim drogam, medtem ko so temo alkohola in tobaka kar nekoliko zanemarili, je povedal Košir.

V moderni družbi, ki je usmerjena v dobiček, je delovni dan vse daljši, prosti čas posameznika pa je omejen na večer in noči. Poleg tega velik del mlajše populacije živi pri starših in tako nima stroškov s hrano in bivanjem, dohodki pa ji ostajajo za zabavo in nočno pohajkovanje. V zadnjem desetletju se je zato po vsem svetu število različnih incidentov v nočnem času zelo povečalo.

"Tema alkohola in tobaka med mladimi je tako kar klicala po tem, da tudi nanjo organiziramo konferenco," je pojasnil Košir. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake na tem področju, ki so lokalnim aktivistom, laikom, občinskim uradnikom in politikom povedali, kaj je na tem področju aktualnega, kakšni so trendi in v katere programe oziroma aktivnosti se splača vlagati lokalna sredstva.

"Preventivni programi, ki so zdaj usmerjeni v preventivo v šolah, vrtcih in v lokalni skupnosti, se morajo vse bolj osredotočiti tudi v preventivo v prostem času mladih in njihovem nočnem življenju," pravi Košir.

Najbolj uporabljena droga je alkohol

Alkohol je najpogosteje uporabljena droga v Sloveniji, pa tudi v svetu. Po Koširjevem mnenju bi bilo zato morda potrebno, da lokalne akcijske skupine sedaj nekoliko ob strani pustijo tematiko prepovedanih drog in se posvetijo problematiki alkohola. Ta prav tako povzroča hudo odvisnost, pa tudi s socialnega vidika je zelo problematičen.

Strategija oziroma politika preprečevanja uporabe drog v nočnem življenju mladih je šele v začetnih fazah. Ker problemi, povezani s ponočevanjem, v zadnjih letih strmo naraščajo, bo slej ko prej treba pripraviti celovito strategijo ali akcijski načrt ukrepanja na tem področju z namenom zmanjšati tvegano obnašanje mladih v nočnih klubih in diskotekah ter drugih gostinskih lokalih oziroma v nočnem življenju nasploh, meni Košir.

Simon Strgar iz Centra za odvisnosti Kranj je ob tem opozoril na nevarnosti novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki opredeljuje, da osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro zjutraj ni dovoljen vstop in zadrževanje v gostinskih obratih. Postavlja se vprašanje, kam se bodo podali mladi po polnoči. Iz lokala, kjer so pod nadzorom starejših, se najverjetneje ne bodo umaknili domov, temveč v parke, kjer nadzora ni, je prepričan Strgar.

Mladim ne smemo preprečevati nočne zabave, lahko pa jim z različnimi ukrepi omogočimo predvsem varnejše okolje za zabavo. Z informiranjem in ozaveščanjem jih lahko spodbujamo, da to počnejo bistveno varneje in manj tvegano, kot to počnejo zdaj. Ker mladi svoje zdravje v veliki večini zelo cenijo in ga postavljajo pred zabavo, obstajajo dobri temelji za učinkovito preventivno delo, zaključuje Košir.