Veganstvo: za nekatere sporno, za druge etični način prehranjevanja

Veganstvo mnogi asociirajo predvsem z načinom prehranjevanja, pri katerem oseba ne uživa kakršnih koli živil živalskega izvora. A veganstvo je pogosto več kot le prehrana. Gre za življenjski stil, ki si prizadeva omejiti vse prakse, povezane z izkoriščanjem živali. "Gre v bistvu za to odločitev oziroma filozofijo, da po nepotrebnem drugim čutečim živim bitjem ne bomo škodili. Zato se po navadi ljudje za to odločijo, ker imajo radi živali in nekako povežejo to teorijo s prakso," pojasni Maja Hrovat iz Slovenskega veganskega društva.

Ne glede na to, ali se ljudje za veganstvo odločajo iz etičnih, zdravstvenih ali drugih razlogov, številke kažejo, da je tak način življenja v porastu. Na svetu je že več kot 80 milijonov veganov, v Sloveniji naj bi jih bilo nekje med 30 in 40 tisoč, na trgovinskih policah je vse več veganske ponudbe, praktično vsaka restavracija pa ima že jed ali dve izključno rastlinskega izvora. "Ko sem jaz začel z vegetarijanstvom, veganstvom pred 30 leti, nihče ni vedel, kaj je čičerika, kaj so določene začimbe. Danes praktično v vsaki trgovini lahko to dobimo. To pomeni, da stranke narekujejo, kaj se bo prodajalo," pravi lastnik veganskih restavracij Mitja Bitenc.

Gre za popolnoma ustrezen način prehranjevanja, če poznamo njegove pasti

"Bi rekel, da je to ena zelo zahtevna prehranska strategija. Tisti, ki se tega loti, mora res podrobno razumeti, kaj pravzaprav s tem želi narediti in kakšne so morebitne posledice njegovega nerazumevanja," opozarja specialist onkologije z radioterapijo Luka Puzigaća. Morda je prav to ključno pri pogovorih o veganstvu. Če se ljudje v veganstvo spustijo, ne da bi se o njem dovolj poučili, se namreč lahko pojavijo zdravstvene težave. Najpogostejši zaplet je pomanjkanje določenih hranil. "Osnovna ideja, kar človek mora v bistvu s svojo prehrano doseči, je, da pokrije svojo potrebo po energiji, da pokrije svojo potrebo po makrohranilih, kar so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe, ter potrebe po mikrohranilih, kot so recimo vitamini," dodaja Puzigaća. Zato je pri veganih nujno jemanje določenih prehranskih dopolnil, a za razliko od pogostega predsodka ne gre za kupe kapsul in tablet. "Specifično za vegane bi bil to vitamin B12, ta se v rastlinskih živilih ne nahaja. Pomanjkanje je kar pogosto tudi med vsejedci, sploh pri starejši populaciji, tam nekje nad 60 let," razloži magistrica inženirka prehrane Janja Kogovšek. "Klinična prezentacija pomanjkanja vitamina B12 je precej nespecifična, ti bolniki poročajo o večji utrujenosti, o mravljincih v spodnjih udih, pri hudem pomanjkanju se lahko razvije tudi psihoza," še doda Puzigaća.

Poskrbeti pa morajo tudi za ustrezen vnos beljakovin

"Prva napaka, ki jo naredijo, je, da pojejo premalo, da je energijski vnos prenizek, ker to za sabo povleče tudi premalo hranil, so bolj utrujeni," pojasni Kogovšek. Kar je pogosto tudi razlog, zakaj ljudje prenehajo z veganstvom. Rastlinska hrana je energijsko manj bogata, zato je pomembno, da je veganski krožnik uravnotežen in dovolj kalorično obilen. "Tudi raziskave kažejo, da je pridobivanje mišične mase enako kakovostno, enako možno na veganski ali pa vsejedi prehrani," dodaja Kogovšek. O tem pričajo tudi prehranski režimi nekaterih športnikov. Do leta 2022 se je veganske diete držal na primer srbski teniški zvezdnik Novak Đoković, še danes pa je vegan tudi nekdanji prvak formule 1 Lewis Hamilton. A kljub razširjenosti se vegani soočajo z mnogimi predsodki glede svojega načina življenja.

Predsodki in kvazi strokovnjaki

"Veliko je teh predsodkov, ko ljudje morda spoznajo eno osebo, ki jim nekako ni všeč ali pa je morda preveč neposredno pristopila do njih, potem rečejo, da so vegani agresivni," pravi Hrovat. Tak pristop pa pogosto doseže ravno nasproten učinek in odbija tiste, ki bi jih tak življenjski stil morda zanimal. "Naša naloga ni prepričevati ljudi, bodite to, bodite vegani, bodite vegetarijanci. Naša naloga je, da vsem ljudem ponudimo opcijo, možnost, da spoznajo to prehrano in potem se sami odločijo," pojasni Bitenc. V veganski restavraciji Mandala dnevno pripravijo približno 150 kilogramov zelenjave. Da bi tako prehrano približali čim širši populaciji, nudijo tudi plačilo s študentskimi boni. "70 odstotkov naših gostov niso vegani ali vegetarijanci, ampak ko pridejo k nam, uživajo, ker je hrana barvita, pestra, okusna in, kar je najpomembneje, se na koncu dobro počutijo," dodaja Bitenc.

A kljub številnim pozitivnim odzivom, so mnogi Slovenci še vedno skeptični glede veganstva. "Vsi postanejo strokovnjaki glede beljakovin in vsega in ti začnejo pametovati in te strašiti. Ali pa izvejo za nekoga, ki je zbolel. Ampak tako kot vsi ostali pač nismo magični, tudi vegani lahko zbolijo," pove Hrovat. Mnenja o tem, ali ima lahko veganska prehrana pozitiven vpliv pri zdravljenju različnih kroničnih obolenj, so različna. "Ko pride takšna diagnoza v hišo, lahko mi verjamete na besedo, da iz vsakega grma začnejo skakati takšni in drugačni strokovnjaki, ki ponujajo takšne in drugačne rešitve," še pove Puzigaća. Tako zdravniška stroka kot nutricionisti priporočajo, da se za nasvet obrnemo na kvalificiranega poznavalca. "Mislim, da se ljudje prepozno odločijo za nasvet prehranskega svetovalca, takega, ki ima dejansko formalno izobrazbo," zaključi Kogovšek.

Ne glede na to, ali se človek za veganstvo odloči iz zdravstvenih ali etičnih razlogov, je torej pomembno, da se pred tem temeljito izobrazi. In tako je lahko veganstvo popolnoma varen, zdrav ter okolju in živalim prijazen način prehrane.