Na hitro cesto Velenje-Šentrupert 'zapeljalo' upravno sodišče

"Začenjamo z 200 metri štiripasovne hitre ceste znotraj 61 kilometrov severnega dela tretje razvojne osi, ki naj bi bila zgrajena v 14 mesecih. Odsek Velenje-Slovenj Gradec naj bi bil zgrajen leta 2025 ali 2026, odsek Velenje-Šentrupert, za katerega poteka odkup zemljišč, pa leta 2027," je napovedoval takratni prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak, ki je 15. oktobra ob 15. uri simbolično prvo lopato zasadil skupaj s takratnim infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem.

Ta se je v tem času po štiriletnem odhodu v opozicijo že vrnil na svoj položaj, Hajdinjak je vmes postal obrambni minister, omenjena cesta pa se še vedno gradi in gradbeno dovoljenje še vedno ni izdano.

Vrtovec si je v ponovni vlogi infrastrukturnega ministra na Koroškem danes ogledal gradnjo severnega dela tretje razvojne osi in se sestal z župani. Rok končanja odseka Velenje-Slovenj Gradec je zdaj oktober 2029, se pa zapleta pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za odsek Šentrupert-Velenje.

"Z žalostjo ugotavljam, da je v postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja na prvem kraku tretje razvojne osi, od Šentruperta proti Velenju, ponovno vstopilo tudi upravno sodišče," je po delovnem sestanku s koroškimi župani na Prevaljah danes novinarjem povedal minister Vrtovec.

Kot je dejal, razume pravno državo in spoštuje odločitve upravnega sodišča, a si želi, da bi postopki sprejemanja odločitev potekali hitreje. "Moramo se zavedati, kaj je strateški interes države. In strateški interes države je, da leta 2029 odpremo ta krak tretje razvojne osi," je dejal minister.

Kljub temu da Dars gradbenega dovoljenja za prvi odsek severno od avtoceste, torej odsek Šentrupert-Velenje še nima, pa vzporedno že poteka razpis za izbor izvajalca del. Minister Vrtovec verjame, da se bodo dela začela v začetku prihodnjega leta in bodo končana "v doglednem obdobju".

Do jeseni 2029 pa bodo po napovedih končana dela na naslednjem odseku, to je odseku od Velenja do Slovenj Gradca, ki je razdeljen na več sklopov. Na nekaterih sklopih so dela že končana, drugje pa prihaja tudi do določenih zamaškov zaradi dostopnih poti. Minister je napovedal, da bodo odslej skupaj pritiskali tudi na gradbene izvajalce, da ne bo prihajalo do zamud in da se morda kje gradnja še pospeši in zaključi prej.

To si po besedah gostitelja današnjega delovnega sestanka in trenutno predsednika Sveta koroške regije ter župana Občine Prevalje Matica Tasiča želijo tudi na Koroškem. "Korošci smo tudi zdaj izrazili zadovoljstvo, da se stvari delajo, ampak se delajo prepočasi," je dejal Tasič. Želi si tudi pospešitve postopkov umeščanja v prostor in da bi bila še letos razgrnitev državnega prostorskega načrta (DPN) za odsek hitre ceste Dravograd-Holmec. Medtem je bil DPN za odsek Slovenj Gradec-Dravograd že sprejet.

Glede umeščanja v prostor je minister dejal, da ti trajajo predolgo in da "naša zakonodaja tukaj ne ščiti strateških infrastrukturnih projektov, ampak ščiti posameznike". Napovedal je, da se bodo na željo županov v zvezi s tem ponovno sestali septembra skupaj z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj.

Vrtovec se je zavzel za spremembo zakonodaje na področju umeščanja v prostor in odpravo zakonodaje, ki "ščiti parcialne interese posameznikov". Dejal je tudi, da je tretja razvojna os, tako severni kot južni del, ključni cestni projekt mandata 2026-2030 ministrstva za infrastrukturo pod njegovim vodstvom.

Minister je komentiral tudi dogajanje na avtocestnem omrežju, ki se na določenih odsekih z vsakim letom bolj kaže kot nezadostno za trenutni obseg prometa.

Napovedal je, da bodo z ministrstva ta teden poslali pobudo na Slovenski državni holding in družbo Dars, da se začnejo postopki pridobivanja soglasij za tretji pas ne samo od Domžal do Ljubljane, ampak od Blagovice do Ljubljane, da se reši problem proti Dolenjski tudi z gradnjo tretjega pasu, prav tako proti Primorski do Postojne.