Po zadnji raziskavi EU index je Slovenija med najbolj zadržanimi kandidatkami. Kaj mislite, zakaj je tako?
Mislim, da raziskava ne ustreza povsem sedanjemu stanju. Ne smemo pozabiti, da je bilo merjenje opravljeno pred vrhom v Koebenhavnu - decembra, ko so bila pogajanja končana. Te meritve so tako potekale v času precejšnje negotovosti in številnih odprtih vprašanj pred vrhom, zato je zaskrbljenost razumljiva. Izid pogajanj v Koebenhavnu so z zadovoljstvom sprejele vse države, tudi slovenska vlada. Slovenija je dobila celo več kot je pričakovala. Ponovna raziskava bi zdaj pokazala precej več navdušenja nad EU tudi pri Slovencih.
So v Bruslju zadovoljni s takšno podporo EU?
Večja je podpora vstopanju v EU, bolj smo zadovoljni. Vlada ima pri tem pomembno odgovornost, enako tudi EU, da zagotovimo največjo možno količino podatkov, ki naj pridejo do vseh slojev prebivalstva. Pomembno je, da vsi in po vsej Sloveniji, na lokalni ravni, v občinah, poslovneži in v akademskem svetu, študenti, dobijo možnost, da se seznanijo z izidom pogajanj, da jih razumejo in si tako bolje izoblikujejo lastno mnenje – preden oddajo svoj glas. Gre za veliko odgovornost pred referendumom.
Kaj mislite o tem, da bosta referenduma o Natu in EU potekala hkrati, isti dan?
Po našem mnenju (Evropske komisije) zadevi nista povezani, sta ločeni temi. Vstop v EU je drugačen proces, neprimerljiv s čim drugim. Slovenski državljani bi morali o vstopu v Unijo odločati na osnovi posebnih značilnosti EU. Pomembno je, da bo v debati, ki se bo razvila, jasna zgodovinskost pristopanja k EU, skupaj s priložnostmi, ki se s tem odpirajo. Te teme tako ne bi smela zasenčiti nobena druga tema.
