Veleposlanik z depešo 'svari' pred razstavo Moderne galerije v Italiji

Kot smo izvedeli, je veleposlanik Tomaž Kunstelj poslal diplomatsko depešo vladi in pristojnim službam takoj po tem, ko je bil seznanjen, da načrtujejo razstavo. V depeši je med drugim zapisal, da je veleposlaništvo sprejelo sklep, da razstav s tematiko bivše Jugoslavije ne bo podpiralo. Zapisal je tudi, da veleposlaništvo ocenjuje, da je treba v izogib nejasnostim takoj na začetku leta okroglih obletnic in predsedovanja Slovenije Svetu EU razčistiti prioritete kulturne promocije v tujini in določiti smeri, v katere naj bi ta promocija šla. Predlaga, da se namesto bivše Jugoslavije raje posvetimo Sloveniji.

Veleposlanik je v Ljubljano sporočil, da njegovo veleposlaništvo ne bo podpiralo razstav iz Slovenije s tematiko bivše Jugoslavije, zlasti pa ne v obdobju 30. obletnice plebiscita in razglasitve samostojne Slovenije. "Veleposlaništvo v Rimu bo zato podpiralo, oglaševalo ter promoviralo umetniško ustvarjalnost, povezano s Slovenijo – tako kot to počne na področjih gospodarskega sodelovanja, turizma, prometa, znanosti itd.," se glasi del vsebine depeše. Kunstelj sicer dodaja, da ne gre za nasprotovanje sodelovanju pri takih projektih per se, saj gre za del zgodovine nekdanje skupne države, ga pa moti, da bi te razstave promovirali prav v času tako pomembne obletnice in predsedovanja Svetu EU. Vse skupaj označi za "posmeh obletnici slovenske države".

Takšno posredovanje veleposlanika in vmešavanje v delo ministrstva za kulturo, ki naj bi bilo z načrtovano razstavo seznanjeno in jo odobravalo, kot v depeši zatrjuje veleposlanik, je neobičajno in spet postavlja v ospredje vprašanje vmešavanja politike v delo kulturnikov in umetnikov. 

Zunanje ministrstvo se strinja z veleposlanikom

Na zunanjem ministrstvu v odgovor na naša vprašanja odgovarjajo, se strinjajo, da razstava ne more biti del kulturno-promocijskega programa obeleževanja okrogle obletnice državnosti ali programa slovenskega predsedovanja Svetu EU. "Poročilo veleposlaništva RS v Rimu navaja, da gre za projekt medgalerijskega sodelovanja, ki ga kot takega podpira ministrstvo za kulturo. A ker naslov in koncept razstave kažeta na vključevanje umetnikov in umetnosti iz nekdanjih republik bivše Jugoslavije, v poročilu veleposlaništvo ocenjuje, da razstavo ne more podpreti in promovirati v tujini le Slovenija. To še posebej velja za leto, v katerem obeležujemo 30. obletnico samostojnosti naše države in ki je priložnost za promocijo in uveljavljanje slovenske ustvarjalnosti in umetniške odličnosti v svetu. V predlaganem formatu in z omenjenim naslovom bi razstava namreč sodila v skupen projekt držav naslednic, pri čemer bi si države sorazmerno razdelile stroške in prispevale sorazmerni del umetniških del."

Na ministrstvu za kulturo odgovarjajo, da je stališče veleposlanik samostojno in povsem v njegovi pristojnosti, saj je z depešo ministrstvo le prosil za mnenje, ministrstvo pa mu je odgovorilo. "Veleposlanik ni zahteval, da se razstava 'prepove', izrazil je le mnenje, da ni primerna za vključitev v projekt praznovanja 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije in slovenskega predsedovanja EU," odgovarjajo in dodajajo, da razstava kot taka nikoli ni spadala v koncept praznovanja 30. obletnice in predsedovanja EU. 

Za razstavo ministrstvo za kulturo še ni namenilo nobenih sredstev. "Moderna galerija je v svoji vlogi navedla, da vrednost projekta Bigger than Myself / Heroic Voices from ex Yugoslavia  znaša 40.000 evrov, s čimer se  strokovna komisija ni strinjala. Strokovna komisija je bila mnenja, da je projekt v celoti premalo jasno predstavljen, da je predložen stroškovnik nerazumljiv, predvsem pa, da manjkajo ustrezna dokazila o koproducentih, vključno z gostiteljem rimskim muzejem MAXXI - National Museum of XXI Century Arts," navajajo na ministrstvu za kulturo, kjer so v odločbi za razstavo priznali ustrezen delež zaprošenih sredstev, a ne več kot 30 odstotkov.

Badovinčeva: Veleposlanik se ni pozanimal o dejstvih

Za odziv smo prosili tudi avtorico omenjene razstave, umetnostno zgodovinarko, kustosinjo in nekdanjo direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac, ki je lansko leto prejela prestižno nagrado za kulturo in teorijo Igorja Zabela. Nagrado namenjajo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom, katerih delo podpira, razvija ali raziskuje področje vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.

"Veleposlanik se ni pozanimal o dejstvih. Razstava nastaja na osnovi vabila osrednjega italijanskega muzeja za sodobno umetnost MAXXI, ki pokriva tudi vse stroške produkcije. Ta razstava sodi v njihov redni program. Začela je nastajati že leta 2018, vendar so jo dvakrat prestavili, nazadnje zaradi epidemije, zdaj pa jo načrtujejo za marca letos. Razstava ni bila nikoli načrtovana za leto naše 30. obletnice in predsedovanja, zato takšno sklicevanje preseneča. Gre za projekt, pri katerem sodeluje kar 14 slovenskih umetnikov, vsi ostali – skupaj jih je 51 – pa so iz držav nekdanje Jugoslavije. Razstava nastaja na eksplicitno vabilo rimskega muzeja, da pripravim izbor umetnikov s tega teritorija," pojasnjuje avtorica razstave.

Na vprašanje, ali je ministrstvo za kulturo za izvedbo te razstave namenilo kakšna sredstva, Badovinčeva odgovarja: "Prenos razstave v Moderno galerijo je bil že dvakrat načrtovan, vendar se je razstava prestavljala in naj bi se to zgodilo letos jeseni. Zaprosili smo za 40.000 evrov za kritje stroškov prenosa, kar vključuje transport iz Rima in stroške postavitve v Ljubljani, vendar pa še ni jasno, ali so ta sredstva odobrena."

Veleposlanik zahteva od države, da sprejme natančne smernice, kaj se bo na področju kulture promoviralo v tujini, in da določi neke vrste prioritete. Kaj menite o tem? "Umetnost in umetnostne institucije bi morale delovati avtonomno in ne pod političnim diktatom, to nas vrača v neke stare čase,"  odgovarja direktorica Moderne galerije in avtorica razstave.

57-letni veleposlanik Kunstelj, ki je leta 2019 prevzel mesto veleposlanika Slovenije v Rimu, je diplomirani inženir lesarstva, ki ima precej diplomatskih izkušenj, saj je pet let opravljal funkcijo ambasadorja Slovenije v Kanadi, štiri leta je skrbel za diplomatske vezi med Slovenijo in Vatikanom, bil pa je tudi odpravnik poslov na veleposlaništvu Slovenije v Argentini. Ni pa prvič, da se z jeznim pismom obrača na Slovenijo. V incidentu na slovensko-italijanski meji, ko so vojaki med patruljo legitimirali dve osebi, s čimer so sprožili posebno preiskavo, ki je preverjala, ali sta vojaka prekoračila svoja pooblastila, je od časnika Primorski dnevnik zahteval opravičilo, češ da so nekorektno poročali in s tem očrnili delo vojske, a je preiskava dogodka kasneje pokazala, da sta vojaka v resnici legitimirala sprehajalca in da je šlo za nesporazum.