Veličasten razgled iz 'najlepše pisarne na svetu'

V sestavi 15. polka vojaškega letalstva delujejo 151. helikopterska eskadrilja, 152. letalska eskadrilja, 153. letalsko tehnična eskadrilja, 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prometa, 107. letalska baza ter Letalska šola. Ta izobražuje in usposablja kandidate za pilote letal in helikopterjev Slovenske vojske ter drugo letalsko strokovno osebje.

15. polk, ki šteje nekaj več kot 600 pripadnikov in je v dobrih 30 letih, kot pravi njegov poveljnik polkovnik Janez Gaube, zrasel iz nič, ima danes 39 plovil. V decembru prihaja 40. Gaube upa, da bo skupno število pripadnikov samo še naraščalo. Slovenija je namreč namreč šla v štiri velike vojaške naložbe, ena od teh je tudi nabava protiletalskega sistema nemške izdelave Iris-T. "Začeli bomo izgrajevati enoto zračne obrambe in jo tudi opremljati, kar bo seveda tudi iz kadrovskega vidika pomenilo, da bo potrebno nekaj ljudi tudi zaposliti." 

Pod okriljem 15. polka sicer deluje več izobraževalnih ustanov. Najstarejša je letalska šola, ki je dvojno akreditirana. Trenutno je v njej več kot 40 kandidatov, razkriva Gaube. Te čaka šestletno šolanje, ki se začne na fakulteti za strojništvo, nadaljuje s selekcijo, šolo za častnike in konča z letalsko šolo ter pridobitvijo vseh potrebnih pilotskih licenc. "Piloti morajo v teh šestih letih pridobiti vsa znanja, ki so potreba za izvajanje vseh letalskih nalog. Tako nalog, kar se tiče vojaškega dela, kot nalog, ki se tičejo zaščite in reševanja in nujne medicinske pomoči." 

Gaube poudarja razvoj slovenskega vojaškega letalstva, ki se je zgodil v zadnjih 30 letih. "Začeli smo iz nič, leta 1991 nismo imeli nobenega plovila. Sistem ni bil postavljen, ni bilo zakonodaje. Imamo tri mednarodno priznane šole, ki so akreditirane po vojaških in civilnih standardih." Pri tem poleg Letalske šole SV izpostavlja še 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter šolo kontrolorjev združenega ognja. "Vse, kar počnemo, ima samo en namen – varnost vseh letalskih operacij, ki se odvijajo v zraku in na zemlji v zračnem prostoru Republike Slovenije." 

V letalstvu ni polovičarstva. Niti '99-odstotništva'. "Ne moremo si dovoliti, da ne spoštujemo standarda 100-odstotno. Pri nas ni 99 odstotkov. Avto se lahko pokvari, obstojiš na cesti, ga zapustiš. Če se letalo ali helikopter pokvarita v zraku, vemo, kakšen je rezultat," pomen izpolnjevanja vseh najvišjih varnostnih standardov poudarja poveljnik 15. polka. 

Gaube: Prednost zaposlitve na dolgi rok in okolje tehnološkega napredka

V letalstvu so srednje zadovoljni z zanimanjem za poklic. Letno sodelujejo na približno 60 dogodkih, kjer predstavljajo poklic. Letno priredijo tudi dva dneva odprtih vrata – enega poleti in drugega jeseni. Gaube sicer pravi, da ima vojska pri zaposlovanju težavo, ker na trgu v kratkoročnem smislu ni konkurenčna zasebnemu sektorju. Mladi namreč gledajo, da bi glede na svoje kvalifikacije dobili bolje plačane službe. A kot pravi Gaube, se plače v zasebnem sektorju na dolgi rok ne spreminjajo. "Vojska postane konkurenčna čez šest do sedem let, ko pripadniki pridobijo vsa pooblastila za delo in se jim dohodek poveča. Pri nas je napredek v osebnem dohodku in bonitetah enakomeren do upokojitve. Tega ljudje danes ne vidijo kot neko prednost, vendar jo jaz na dolgi rok vidim."

Vojska po njegovem mnenju nudi tudi okolje tehnološkega napredka. Kot pravi, se sistem vseskozi razvija, prihajajo nove tehnologije, še posebej v letalstvu, ki nenehno spremlja razvoj – ne samo vojaški, tudi civilni. "Računalniki, droni, vse bolj se prikazuje celoten spekter elektromagnetnih operacij, tudi vesolje, sateliti, novi sistem, kjer GPS ne bo edini sistem. Za mlade ljudi je lahko to izziv in vse to jih pri nas čaka." 

 "Top Gun je daleč od realnosti"

Vsak, ki hoče po poti bodočega vojaškega pilota, se more po zaključeni maturi vpisati na strojno fakulteto. V drugem letniku izbere smer  pilota, nato pa sledi selekcija, ki se izvaja na letališču Cerklje ob Krki. Del selekcijskega postopka so podrobni zdravniški pregledi. Če jih kandidat uspešno prestane, je napoten na selekcijo letenja, ki traja 14 dni – teden dni teorije in teden dni praktičnega letenja. Kandidat po končani selekciji postane štipendist Slovenske vojske. V letalsko šolo prihaja med fakulteto. Kot nam je povedal poročnik David Savić, pilot začetnik v letalski šoli, so bili celo letošnje poletje v letalski šoli ter se urili in usposabljali po programu letalske šole SV.

Da bi postal pilot, je bila njegova otroška želja. Takrat si je stvari sicer nekoliko drugače predstavljal. "Vsi, ki so gledali kdaj Top Gun, sanjajo o tem in mislijo, da je to nek približek. Je pa kar daleč od realnosti. Veliko več je učenja na tleh, ker v zraku te rešuje samo to, kar si se naučil na tleh, in čisto nič drugega. Pa seveda dosledno upoštevanje vseh pravil letenja in vojaških pravil."

Pot do uresničitve je težka in razmeroma dolga. A kot pravi Savić, je dosegljiva, če ima človek jasen cilj v življenju. "Je pa ogromno truda in učenja. Če nisi 100-odstotno prepričan, se ne spuščaj v to. Vsakemu, ki ga zanima, pa priporočam, da pride na selekcijo in se preizkusi." V zameno za trud pa pilot na koncu dobi najboljšo možno nagrado – razgled iz "najlepše pisarne na svetu". Kot pravi, se je za letalo odločil, ker so mu bile vedno všeč akrobacije.

Doslej ima v zraku 140 ur, od tega približnost 60 ur samostojnega letenja. Usposablja se na šolskem letalu Zlin Z-242. Trenutno je končal teorijo ATPL (Air transport pilot licence), ki jo potrebuje za nadaljevanje šolanja. Pred njim je še nočno letenje, skupinsko letenje, letenje v instrumentalnih pogojih in CPL (commercial pilot licence). Nato lahko zapusti letalsko šolo in gre naprej v eskadriljo. Njegov končni cilj – pilot Pilatusa PC-9M Hudournik. 

"Če ne znaš, ne greš letet"

Savić nam je tudi na kratko orisal postopek priprave na uro letenja. "Vse se začne že en dan prej, ko dobimo nalogo. Potem pa je odvisno od naloge potrebno narediti priprave na letenje. Naslednji dan zjutraj imamo skupno pripravo v letalski šoli, kjer inštruktorji sprašujejo, preverjajo pripravljenost in dajejo napotke. Če ne znaš, ne greš letet. Po skupni pripravi v letalski šoli sledi skupna priprava vseh posadk in meteopriprava, kjer pogledamo vremenske razmere in kaj druge enote delajo. Zaradi tega, če bi bil kakšen konflikt v zraku, da se to razreši. Nato pa pridemo do letala 10 do 15 minut prej, kjer opravimo predpoletni pregled letala in pripravimo letalo na letenje."

 Pri sebi imajo kontrolni seznam, čez katerega morajo iti in preveriti, ali je vse brezhibno. "Če ugotovimo, da stanje letala ni v redu že na tleh, ne gremo na nalogo. Še preden mi piloti pridemo do letala, ga pripravijo tehniki. Tako da bi načeloma moralo biti vse v redu. Tehnik poskrbi za točenje goriva in da je vse brezhibno. Pilotov pregled letala v praksi za začetnika traja morda malce dlje, ko pa si 'zverziran', pa to ne traja več kot pet minut." 

Simulator: korak pred praktičnim letenjem

Nadporočnik Gorazd Pusovnik, učitelj letenja v letalski šoli, kandidate spremlja vse od začetka pa do prve licence šolskega športnega pilota. "Pred samim praktičnim letenjem jih že seznanimo s simulatorjem upravljanja letala, šolskimi krogi, osnovno teorijo letenja in jih pripravimo kasneje za praktično letenje v letalu, ki poteka v drugem delu." 

Kandidati simulator uporabljajo kot pomoč pri šolanju. Koliko ur porabijo v simulatorju, je odvisno od njihovih predhodnih izkušenj. Pusovnik še dodaja, da nekateri simulatorja celo ne potrebujejo in gredo direktno na letalo. 

Helikopter: "Letenje, ki ga ni mogoče izvesti na nobenem drugem sredstvu"

Inštruktorji kandidatom že na selekciji zastavijo vprašanja, o tem, ali se želijo usposabljati za pilota na letalu ali helikopterju. Poročnik Igor Primc se je odločil za helikopter. "Od majhnega sem si tega želel, vedno so me veselili helikopterji, ker gre za takšno letenje, ki ga ni mogoče izvesti na nobenem drugem sredstvu. Tudi letala so mi zelo všeč, vendar me je poklicno vedno veselilo leteti na helikopterju, tudi naloge so mi tukaj bolj všeč." Pove tudi, da je razgled iz helikopterja boljši kot iz letala, v kar je novinarsko ekipo prepričeval tudi s krajšim poletom okrog letališča.

Pot je podobna kot pri kandidatih za letala. "Na helikopterju nadaljuješ v letalski šoli in pridobiš licenco za športnega pilota helikopterja, poklicno licenco, pooblastilo za instrumentalno letenje, viseči tovor, nočno letenje z "night vision" očali in za skupinsko letenje, potem pa nadaljuješ v helikopterski eskadrilji in se prešolaš na enega izmed večjih helikopterjev," pojasni Primc, ki trenutno zaključuje poklicno licenco, po novem letu pa bo začel z instrumentalnim letenjem.

Kandidati zelo hitro začnejo samostojno leteti. "Že po nekaj deset urah greš prvič sam s helikopterjem. Nato šolanje poteka po programu, kjer so točno določene vaje, nekaj z inštruktorjem, nekaj pa solo. Je pa prvič, ko greš sam s helikopterjem, res posebno doživetje. Zelo si še negotov in je kar zanimiv občutek." Prednosti helikopterja strne takole: "Omogoča letenje, premikanje v vse smeri, obračanje na mestu, izvenletališke pristanke, ena najboljših stvari pa je letenje in pristajanje v hribih."  

"Res moraš biti ljubitelj letenja. Če te to zares veseli, ni preveč težko in v tem tukaj res vsi zelo uživamo," pravi poročnik Primc. Toda vsi ne pridejo do cilja. Nekaterim se zatakne že na fakulteti, drugim v šoli za častnike, nekateri ne opravijo zdravniškega preizkusa. Nekateri se preusmerijo in ostanejo v vojski in letalstvu ter opravljajo druge ključne vloge in zadolžitve.  

Tretje oko pilota

Desetnik Anže Rabzelj je kandidat za letalskega tehnika v 153. tehnični letalski eskadrilji. V procesu šolanja so njegove trenutne naloge opravljati obvezno delovno prakso pod mentorstvom. "Ta mi dodeli delo, ki ga jaz opravim, on pa ga nato preveri, če je v redu. Pišem dnevnike, ki so potrebni za pridobitev osnovne letalske licence za tehnika," opisuje svoje zadolžitve. 

Ko bo zaključil usposabljanje, bo skrbel za brezhibno delovanje zrakoplovov. "Helikopterji sem prihajajo v redne servise, preglede. V skladu z delovnim nalogom se to izvrši in z mojim podpisom, ko bom enkrat licenciran letalski tehnik, bom s svojim podpisom zagotavljal, da je zrakoplov primeren za letenje." 

 Tudi on si je od majhnega želel delati v letalstvu. Njegovi odločitvi je botrovalo dejstvo, da je tudi njegov oče delal v letalstvu. S tem je torej rasel od majhnega. Želi si postati tehnik letalec na helikopterjih, torej tretji član posadke. "To pomeni, da bom letel na helikopterju Bell 412 ali pa Cougarju in opravljal operativne naloge. Recimo reševanje v gorah, gašenje, pomoč pri poplavah ... Tehnik letalec je tretje oko pilota, ki pomaga pri operativi." 

Vsi enako pomembni

15. polk vojaškega letalstva zagotavlja stalno pripravljenost letalskih zmogljivosti za delovanje samostojno ali v podpori drugim enotam Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije in zavezništva, tako doma kot na operacijah v tujini ter v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V podpori zračnim operacijam zagotavlja zmogljivosti nadzora zračnega prostora in kontrole zračnih operacij v zračnem prostoru Republike Slovenije in vojaškega letališča Cerklje ob Krki.

Pri tem pa so najbolj pomembni in cenjeni prav vsi pripadniki slovenskega vojaškega letalstva. Da bi helikopter ali letalo lahko poletela in da bi piloti uspešno izvedli svoje naloge, pa je potrebna še cela kopica drugih ljudi. "Začne se že s pripadniki ob vstopu v vojašnico, ki varujejo naš objekt. Vsi so popolnoma enako važni za varno izvedbo letalske naloge," nam je že ob začetku predstavitve 15. polka in Letalske šole Slovenske vojske povedal polkovnik Gaube. S tem zavedanjem se (v vojski) vse začne in konča.