Velik uspeh slovenskih zdravnikov: prvič izvedli izjemno zahtevno operacijo

Poseg so prvič v Sloveniji izvedli junija, pacient pa zdaj okreva v domači oskrbi. Gre za pomemben dosežek v širši regiji, so poudarili na današnji novinarski konferenci.

Pri endoskopski nazofaringektomiji kirurg do nosnega dela žrela dostopi skozi nosni votlini in obnosne votline. Uporablja endoskopsko tehniko s posebnimi inštrumenti in tehnikami, ki omogočajo zelo natančen prikaz struktur.

Poseg je opravil specialist otorinolaringolog Domen Vozel, ki je specializiran za rinokirurgijo in kirurgijo lobanjske baze, za poseg pa se je usposabljal v ZDA. Pojasnil je, da so raka odstranili 46-letnemu pacientu, ki se mu je po zaključenem zdravljenju z obsevanjem in kemoterapijo rak ponovil.

Rak nazofarinksa oziroma nosnega dela žrela je rak, ki se pojavi za nosom in je umeščen v sredino dna lobanje. "Razrast tega raka povzroča zelo hude težave, torej okvaro različnih živcev, ki omogočajo gibanje oči, obraza, senzoriko obraza in tako naprej. Pomembno je, da se ga zdravi in prepozna na učinkovit način, torej zgodaj in varno," je povedal Vozel.

To bolezen sicer večinoma uspešno zdravijo z obsevanjem in kemoterapijo, kirurški poseg pa opravijo pri bolnikih, pri katerih je prišlo do nezadostnega učinka tega zdravljenja ali do ponovitve bolezni.

Pred posegom so bolniku razložili možna tveganja, saj gre za zahteven poseg, pri katerem lahko pride do možganske kapi ali smrti, ker operirajo v neposredni bližini velikih vratnih arterij. Vozel je dodal, da je operacija zahtevna tudi, ker se izvaja v predhodno obsevanem tkivu, kar pomeni da gre za brazgotinjenje, zato je treba poseg izvesti še bolj natančno.

Priprave so trajale več tednov, poseg pa je trajal približno šest ur. V prvi fazi posega so pripravili vse potrebno v nosu in skozi nosnici prišli do nosnega dela žrela, v drugi fazi pa so rak izrezali. Sledila je faza rekonstrukcije, v kateri so območje izreza prekrili z zdravim tkivom iz sluznice nosu.

"Operacija je potekala gladko, brez zapletov, prav tako tudi pooperativno obdobje. Gospod je bil peti dan po operaciji odpuščen s klinike za otorinolaringologijo (ORL) brez težav. Normalno se je hranil, ni imel težav z dihanjem in z odpiranjem ust. Z izidom operacije smo bili zelo zadovoljni," je povedal Vozel.

V prvem letu po operaciji bodo bolnika spremljali na vsake ena do tri mesece, potem bodo intervale redčili, verjetno pa bo potrebno doživljenjsko spremljanje.

Vozel je pojasnil še, da klasične načine operacije nosnega dela žrela ne izvajajo več, saj je bilo treba razrezati obraz ali razklati zgornjo čeljust, da so lahko prišli v ta del žrela. Pri tem se je pojavljalo veliko zapletov, kot so nevrološki izpadi in večja izguba krvi med operacijo, kasneje pa zapleti pri odpiranju ust in hranjenju.

Predstojnik klinike za ORL UKC Ljubljana Robert Šifrer je povedal, da je operacija uspeh izjemno dobro usklajenega timskega dela kirurške in anesteziološke ekipe, onkologa, medicinskih sester in podpornega kadra kliničnega centra, za tako operacijo pa da stoji 25 do 30 zaposlenih.

Pri operaciji je sodeloval tudi vodja nosne kirurgije na kliniki ORL Jure Urbančič. Dejal je, da so endoskopski posegi v nosu in obnosnih votlinah precej običajni, izvajajo jih tudi druge bolnišnice, z njimi pa opravijo posege, ki so jih pred desetletji opravili z veliko rezi na obrazu. Drugače pa je pri najbolj zahtevnih endoskopskih posegih v nosu, kjer je način dela čisto drugačen, saj pri posegu sodelujeta dva kirurga.

Onkolog Gaber Plavc z ljubljanskega onkološkega inštituta je pojasnil, da gre za v Sloveniji redko bolezen, ki je v osnovi občutljiva na obsevanje. V redkih primerih, ko se bolezen ponovi, pa zdravljenje lahko nadaljujejo s ponovnim obsevanjem ali zahtevno operacijo. V raziskavah so ugotovili, da operacija bolnikom omogoča bistveno daljše preživetje, predpogoj zanjo pa je, da rak ponovno odkrijejo dovolj zgodaj, preden se preveč razraste.

Diplomirana medicinska sestra Sabina Komić iz enote intenzivne terapije klinike za ORL pa je dejala, da poseg predstavlja mejnik tudi za zdravstveno nego, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju varne in celostne pooperativne oskrbe ter nudenju stalne podpore bolniku.

"V primerjavi s klasičnim pristopom endoskopska tehnika bistveno zmanjša kirurško travmo, kar za bolnika pomeni manj bolečine, hitrejše okrevanje, krajše bivanje v bolnišnici in nasploh boljšo psihološko izkušnjo," je povedala.

V Sloveniji sicer letno odkrijejo do 10 bolnikov z rakom nosnega dela žrela, ponovi pa se pri približno 20 odstotkih bolnikov, kar bi v Sloveniji pomenilo do dva bolnika na leto. Plevc je dodal, da vse ponovitve raka niso ozdravljive, v teh primerih pa govorijo o krajših preživetjih. S popolno odstranitvijo vse bolezni z operacijo pa je lahko preživetje nespremenjeno.