'Lahko se osredotočimo na tisto, česar nimamo, lahko pa pogledamo, kaj imamo'

Običajno na veliko noč zjutraj potekajo vstajenjske maše s procesijami. Teh zaradi epidemije covid-19 letos ni bilo, so pa zvonovi zjutraj vernike pozvali, da se zberejo pri velikonočnem zajtrku in se tako povežejo na daljavo. Velikonočne maše so škofje v svojih stolnicah darovali brez navzočnosti vernikov, prav tako tudi duhovniki v cerkvah. 

Papež pozval k upanju, pogumu in prenovi sveta

Papež Frančišek, ki je velikonočno mašo daroval v katedrali sv. Petra v Vatikanu, je ob 12. uri iz iste cerkve podelil tradicionalni blagoslov Urbi et Orbi (mestu in svetu). Tega običajno podeli s trga pred baziliko, kjer pa letos zaradi epidemije ni bilovernikov. Frančišek je v nagovoru, ki ga je letos zaznamoval tudi covid-19,  med območji, najbolj prizadetimi zaradi novega koronavirusa, izpostavil Evropo. Pomembno je, da se vsi prepoznajo kot člani ene družine, je opozoril sveti oče in Evropsko unijo pozval k solidarnosti. "To ni čas za ločevanje," je še poudaril.

Sinoči pa je papež vodil velikonočno vigilijo. V skoraj prazni baziliki svetega Petra v Vatikanu je pozval k upanju, pogumu in prenovi sveta.

Papež je v pridigi povezal strahove in obup sedanjih časov s tistimi, ki so jih čutili sledilci Jezusa po njegovem križanju. "Kot mi so imeli v očeh dramo trpljenja, nepričakovano tragedijo, ki se je zgodila kar naenkrat," je dejal. "Tako kot za nas, je tudi zanje bila to najtemačnejša ura".

Papež je vernike opogumljal z besedami, da so to noč pridobili temeljno pravico, ki jim ne bo odvzeta, pravico do upanja. "Ne bojte se, ne plašite se, to je oznanilo upanja," je izpostavil.

Ob tem je poudaril, da morajo kristjani oznanilo upanja ponesti vsem, ker vsi potrebujejo opogumljenja ter biti glasniki življenja v času smrti.

"Ponesimo pesem življenja! Utišajmo krike smrti, dovolj je vojn! Naj se ustavi proizvodnja orožja in trgovina z njim, ker potrebujemo kruha in ne pušk. Naj se prenehajo splavi, ki ubijajo nedolžno življenje. Naj se odpro srca tistih, ki imajo, da napolnijo prazne roke tistih, ki so brez najpotrebnejšega," je dejal papež.

Velikonočne maše so dopoldne potekale tudi v zaprtih evangeličanskih cerkvah. Pravoslavni verniki pa bodo veliko noč praznovali čez en teden.

"Lahko pogledamo, kaj imamo, s čim smo prav letos na poseben način obdarovani"

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru ob današnji veliki noči, ko zaradi epidemije novega koronavirusa ni bilo praznovanj po cerkvah, poudaril, da so obredi lepi, vendar niso sami na sebi velika noč. "Velika noč je Jezus Kristus, ki vstopi v moje življenje," je poudaril in dodal, da gre za praznik veselja nad življenjem.

Dejal je, da si na veliko noč, ki je največji krščanski praznik, po 40 dnevih posta veselje da duška. "Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja - smrt?" je izpostavil.

Letošnja velika noč nas po njegovih besedah sicer nekoliko bega. "V velikonočnem tridnevju se nismo mogli udeležiti obredov v cerkvah. Danes ni vstajenjskih procesij in jutri zaradi našega skupnega prizadevanja, da bi omejili in zajezili širjenje koronavirusa, ne bomo mogli iti v Emavs, kakor rečemo obisku sorodnikov in prijateljev na velikonočni ponedeljek," je pojasnil.

Če je to za nas zgolj omejitev in to doživljamo kot izgubo, potem se lahko ob letošnjih praznikih po njegovih besedah upravičeno čutimo prikrajšane, opeharjene. "Lahko se osredotočimo samo na to, česar nimamo, kar nam manjka, imamo pa še drugo možnost: lahko pogledamo, kaj imamo, s čim smo prav letos na poseben način obdarovani, obogateni," je pozval.

Pozval je še, naj današnji dan "postane ena sama hvalnica Bogu, ki jo pojemo vsak na svoj način: zdravniki in zdravstveno osebje s svojo skrbjo za bolnike, vlada in vsi njeni sodelavci na najrazličnejših ravneh s sprejemanjem odločitev, ki varujejo zdravje in življenja; vsi delavci, ki skrbijo za to, da nam nič potrebnega ne manjka; duhovniki, ki darujejo maše in molijo za občestvo; in vsi mi, ki se veselimo drug drugega ter potrpimo drug z drugim, kar je v teh časih še posebej potrebno".

Nadškof Cvikl: Velikonočno jutro naznanja začetek novega življenja

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je velikonočno mašo daroval v mariborski stolnici. Med drugim je dejal, da je velikonočno jutro, ko je po verovanju kristjanov Jezus Kristus vstal od mrtvih, nov začetek življenja, ki prinaša mir, veselje in upanje. "In to je tisto, kar človeku daje nov smisel," je dodal.

Po besedah nadškofa je Jezus s svojim vstajenjem na veliko noč pokazal, da želi biti človekov sopotnik in da je živi Bog. "Ni torej tisti Nietzschejev bog, mrtev bog, ki ga ni v našem življenju in naših vsakdanjih opravilih. Ne, naš Bog je živ in želi biti naš sopotnik ter nam prinesti tisti mir, ki ga svet ne more dati," je dejal.

S svojim vstajenjem je Kristus po besedah nadškofa prinesel dar večnega življenja, ki so ga prejeli vsi, "zato želim, da bi vsak od vas, čeprav v teh izrednih razmerah, v teh nenavadnih okoliščinah, v krogu svoje družine ali pa sam v svojem stanovanju doživel spoznanje, da ni sam." "Kajti k vsakemu od nas prihaja naproti vstali Jezus. Mi se moramo samo odločiti, da ga iščemo in da mu odpremo vrata. In ko bo vstopil, bomo začutili, da je naše življenje dobilo novo vsebino," je dejal.

Novomeški škof Andrej Glavan je v svoji velikonočni poslanici spomnil na odrešilno smrt in vstajenje Jezusa, ki je nase prevzel vse naše grehe in preizkušnje: "Ne pozabimo, ko se v različnih izolacijah v nas naseljuje tesnoba, ko spremljamo bogoslužja le prek zaslonov, ko ne moremo k velikonočni spovedi, ko prejemamo le duhovno obhajilo, da je Jezus vstal od mrtvih. On živi in ostaja med nami."

Vernim je voščil tudi soboški škof Peter Štumpf. "Kar letos za veliko noč ne bomo storili, ker pač ne moremo, naj zaradi ljubezni do Vstalega Jezusa in ljubezni do sebe in drug do drugega postane naša velikonočna hvalnica Bogu," je zapisal Štumpf in vernikom položil na srce, naj molijo tudi za tiste, ki so zboleli zaradi koronavirusa, za zdravnike, drugo medicinsko osebje in za vse, ki so na ta praznični dan v službi vseh nas.

Janša - ta velika noč naj bo še bolj družinski praznik, kot sicer

Predsednik vlade Janez Janša je v velikonočni poslanici zapisal, da praznik prinaša veselje in upanje, ki ga še kako potrebujemo zdaj, ko je človeštvo postavljeno pred eno najtežjih preizkušenj po drugi svetovni vojni. "Koronavirus dramatično spreminja naše vsakdanje življenje. Če kdaj potem danes resnično velja, da je sprememba edina stalnica naših življenj. Nič več ni tako, kot je bilo. Tudi letošnja velika noč je drugačna kot vse velike noči doslej. Kolikokrat sem v tem zadnjem času slišal besedo Bog in molitev. Eden izmed zdravnikov, ki se s posledicami koronavirusa najbolj grobo soočajo vsak dan, je dejal, da molijo celo tisti, ki niso verni. Zdi se, kot da v teh temnih časih človeštvo kliče Boga. Koronavirus preizkuša našo vero in zaupanje. Na preizkušnji je človeška solidarnost. Solidarnost med državami. Na preizkušnjo so postavljene vrednote, na katerih je nastala Evropska unija," je zapisal. 

"Kljub težkim časom ali pa prav zaradi njih smo lahko še bolj hvaležni za vse tiste zgodbe, v katerih smo dokazali, da kot narod premoremo tudi neizmerne zaloge dobrote, solidarnosti ter pripravljenosti pomagati sočloveku – sosedu, prijatelju, neznancu. Hvaležni smo vsem prostovoljcem, ki so se ob pomanjkanju zaščitnih mask sami lotili njihove izdelave. Hvaležni smo za vsa manjša opravila in pomoč, ki jo prostovoljci nudijo starejšim ali pa staršem, ki potrebujejo varstvo otrok. Hvaležni smo za nesebično delo, ki ga opravljajo pripadniki Civilne zaščite, Rdečega križa, Karitas ter drugih dobrodelnih organizacij, ki pomagajo pomoči potrebnim," je dodal. 

"Simbolika velike noči, ki je zmaga življenja nad smrtjo, je tisto sporočilo upanja, ki ga želim podeliti z vami. Ko bomo izšli iz te vojne s koronavirusom, ne bomo mislili na trpljenje, s katerim smo se soočali, ampak na Božji blagoslov, ki nam je dal modrost za sprejemanje pravih ukrepov in moč za soočanje z virusom. Hvaležni bomo za ozdravljenje. V spominu bomo do konca svojih dni nosili dobre stvari, ki so se rodile v teh težavnih časih. Te bodo dokaz, da lahko premagamo še tako hudo preizkušnjo. In to naj nam v teh težkih časih vsem vliva zaupanje pred vsako oviro v prihodnje. Naj bo letošnja velika noč še bolj praznik družine kot doslej. Praznujmo jo le z najožjimi družinskimi člani," je še zapisal predsednik vlade.