Mala Ajka ne daje niti slutiti, da je za njo velika pasja pustolovščina. Crkljiva jazbečarka je sledila turistom in z njimi z domačega dvorišča, kot so lastniki razbrali s posnetkov kamer, šla po lesenem mostu čez Sočo in se sprehajala po parkirišču, nato pa je za njo 30. oktobra izginila vsaka sled. Lastniki so takoj sprožili obsežno iskalno akcijo. 

"Seveda smo preiskali tudi tu po bližnji okolici vse, tudi po hribih smo preiskali, kolikor se je dalo, ampak na nek način sem čutil v sebi, da jo bo treba nekam iti iskat, da je potreben samo čas, da se bo zvedelo, kje in kako je," danes pripoveduje njen lastnik Boštjan Komac.

Minevali so dolgi dnevi, polni solza in žalovanja, po Trenti in Bovcu so razobesili plakate, svojo zgodbo delili po družbenih omrežjih, poklicali so tudi vzrediteljico na Štajersko. Po osmih dneh pa je čudežno zazvonil telefon. Na drugi strani je bil moški iz Berlina, ki je povedal, da so 31. oktobra v Nürnbergu našli jazbečarko in jo, potem ko niso našli lastnika v bližini, s seboj odpeljali domov v Berlin. Po praznikih pa k veterinarju.

"Videl je, da je čip iz Slovenije, vendar ni dobil direktnega lastnika. In potem so pač iskali na teh spletnih omrežjih in so dobili sliko od nje in potem me gospod pokliče in mi pove, da ima mojega psa, našega psa," pravi Komac. 

Težko je opisati njihovo nepopisno srečo ob novici. Takoj je poklical prijatelje in zorganiziral prevoz do 953 kilometrov oddaljenega Berlina.  Tam pa objemi in navdušen lajež.

Danes Komac razmišlja, da bi morala na evropskem nivoju obstajati baza čipiranih psov, kamor bi javili, če se pes izgubi ali če kakšnega najdejo, veterinarji pa bi v slednjem primeru morali po uradni dolžnosti čip odčitati. Tako bi pomagali marsikateremu lastniku, je prepričan, sam pa je neizmerno hvaležen vsem, ki so delili njihovo zgodbo, ter prijatelju, ki se je z njim odpeljal do Berlina in tako omogočil neverjeten, srečen razplet velike Ajkine pustolovščine.