Stanovanjske soseske rastejo kot gobe po dežju. Kaj pa šole in vrtci?

Izgradnja novih sosesk, ki so namenjene mladim družinam, s seboj prinaša kar nekaj urbanističnih izzivov oziroma zahtev, med drugim tudi iskanje odgovora na vprašanje, ali je v šolskem okolišu, kamor spada nova soseska, na voljo dovolj prostora v vrtcih in v osnovni šoli? Ne gre namreč za priselitev desetih družin, pač pa včasih tudi sto in več. In če ima v Sloveniji družina v povprečju 1,56 otroka, potem je lahko v naselju s skoraj 500 novimi stanovanji, tudi več sto otrok, ki potrebujejo svoje mesto v vrtcu in šoli. Prav nič drugače ni v mestih, ki zaradi visokih cen stanovanj v prestolnici beležijo trend priseljevanja. Župan Postojne opozarja, da zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih in šolah iščejo kratkotrajne rešitve, hkrati pa upajo na posluh države pri iskanju dolgotrajnih rešitev, kot bi bila gradnja nove šole.

Več sto novih stanovanj za mlade družine

Soseska Novo Brdo na Viču, ki je zaživela v letu 2022 in se je pridružila sosednji soseski Brdo II ter soseski Zeleni gaj ob Poti Rdečega križa, je ena največjih sosesk v prestolnici. Gre za veliko urbano območje, ki je precej spremenilo vaško podobo predela med Vičem in Vrhovci, hkrati pa se je z doselitvijo novih stanovalcev spremenila tudi starostna struktura prebivalstva. Medtem ko so trgovci takoj zaznali priložnost za zaslužek ob gradnji sosesk in v zgolj nekaj mesecih postavili na robu urbanega območja manjši trgovski center, pred časom pa se je na območju pojavil še en trgovec, pa so na ostalo ključno infrastrukturo očitno pozabili. Govorimo o vrtcih in šolah. Očitno so tisti, ki so skrbeli za prostorsko planiranje, računali, da okoliški vrtci in šole zmorejo prenesti naval novih priseljencev. 

Vsaka šola ima določen svoj šolski okoliš in 48. člen Zakona o osnovni šoli določa, da imajo starši pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. Lahko seveda otroka vpišete tudi v drugo osnovno šolo, a le, če ta šola s tem soglaša. Prav tako zakon določa, da lahko učenec med šolanjem prestopi na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem seveda soglaša.

Kaj se zgodi, ko se na nekem delu šolskega okoliša namesto nekaj hiš in kmetij pojavijo večstanovanjski vila bloki, še več, ko zrastejo cele soseske za mlade družine? Naenkrat je več šoloobveznih otrok, ki jim pripada prostor v šoli, katere del okoliša so. V primeru soseske Novo Brdo in Brdo II ob Poti Rdečega križa gre za šolski okoliš OŠ Vič, medtem ko je druga stran ceste z naseljem Zeleni gaj del šolskega okoliša OŠ Vrhovci. Po podatkih, ki so nam jih posredovali, se je v zadnjih desetih letih število učencev na OŠ Vrhovci povečalo s 455 na 763 oziroma z 20 oddelkov na 31. Še posebej se je število učencev povečevalo v šolskem letu 2021/22, in sicer za 69 učencev. Kako se bo doseljevanje mladih družin v Novo Brdo poznalo čez nekaj let v šolskem okolišu OŠ Vič, lahko le predvidevamo, ne moremo pa tega zanesljivo napovedati, kar opozarjajo tudi na Mestni občini Ljubljana (MOL). 

Vpisanih 6.184 učencev več kot pred trinajstimi leti

Namreč, kot pravijo na MOL, je število vpisov odvisno od več dejavnikov, tudi od števila odložitev šolanja (ki se zadnja leta povečuje), pa prepisov na druge šole, preselitev, ali gre za centralno ali podružnično šolo, koliko otrok s posebnimi potrebami je vključenih v posamezni oddelek, od 2. razreda dalje pa še od števila ponavljalcev. V obdobju od 2009 do 2022 se je število osnovnošolcev v ljubljanskih javnih šolah povečalo z 19.172 na 25.356, kar pomeni, da ljubljanske osnovne šole letos obiskuje 6.184 učencev več kot pred trinajstimi leti. 

Se je pa v aktualnem šolskem letu zgodilo, da je prvič manj vpisanih otrok v OŠ na območju MOL, in sicer 23 otrok manj, a so kljub temu morali odpreti osem dodatnih oddelkov. To kaže na veliko prostorsko neenakost med posameznimi predeli MOL, zato ni prav nič presenetljivo, da za določene predele poročamo o prenatrpanih šolah, ki beležijo hude prostorske stiske, nekje pa so razredi celo manjši od povprečne velikosti. V aktualnem šolskem letu je povprečno število učencev v oddelku javnih šol 22,51, kar je glede na leto prej rahlo manj. 

Ravnateljica OŠ Vrhovci: Izgradnja nove šole je nujno potrebna

Ravnateljica OŠ Vrhovci Marjanca Vampelj je na naša vprašanja, ali beležijo povečan vpis, odgovorila pritrdilno. Kot je pojasnila, se število oddelkov na OŠ Vrhovci vse od šolskega leta 2015/2016 povečuje zaradi novih naselij. Ves čas povečanega števila vpisanih učencev so v sodelovanju z MOL spreminjali namembnost šolskih prostorov. Tako je v šolskem letu 2020/2021 potekala prenova južnega trakta šole, kjer so pridobili štiri nove učilnice. Trenutno pa se končuje prenova malega in velikega igrišča, s čimer bodo delno rešili prostorsko stisko v telovadnicah.

A je kljub prenovi in širjenju šole še vedno precejšnja stiska na šoli. Pouk namreč poteka tudi v knjižnici, a so kljub vsemu učenci deležni ustrezne izobrazbe, saj pouk poteka v skladu z letnim delovnim načrtom, dodaja ravnateljica. Prav tako število učencev v posameznih oddelkih ne presega s pravilnikom določenega normativa, kljub prostorski stiski pa še niso zavrnili nobenega otroka iz šolskega okoliša. Jo pa vendarle skrbi bližnja prihodnost, saj podatki iz uradne evidence rojstev kažejo, da se bo tudi naslednjih pet let povečeval vpis na šolo. "Ker nimamo več prostorskih kapacitet, bomo skupaj z ustanoviteljem iskali nadomestne lokacije. Menim, da je izgradnja nove šole Brdo nujno potrebna," opozarja ravnateljica.

Peticija za izgradnjo nove šole 

Da so razmere zrele za novo šolo, opozarjajo tudi avtorji in podpisniki peticije Za razbremenitev osnovne šole Vič, izgradnjo nove šole na Cesti na Brdo in nujno ureditev obstoječe, dotrajane infrastrukture na OŠ Vič. Gre za civilno družbo, ki je prve podpise začela zbirati v začetku novembra lani, zaenkrat pa je peticijo podpisalo dobrih 900 oseb. V njej od MO Ljubljana zahtevajo, da nemudoma zmanjša šolski okoliš OŠ Vič tako, da bo povprečno število otrok na razred na OŠ Vič primerljivo s povprečjem drugih osnovnih šol v območju MOL. Kot navajajo, je na viški šoli povprečno število učencev na razred dobrih 25, medtem ko je ljubljansko povprečje 22,51. A to je še vedno precej pod normativom, ki znaša 28+2 učenca na razred. Prav tako zahtevajo, naj MOL pristopi k ureditvi stanja celotne šolske infrastrukture obeh enot – Tržaška in Abramova, zlasti pokritih športnih površin. Od MOL zahtevajo, naj v investicijski načrt za leto 2023 nepreklicno vključi izgradnjo nove šole ob Cesti na Brdo, ki naj poteka čim hitreje in ob največjem prizadevanju MOL. Zadnji dve točki pa se nanašata na ločenost dveh šolskih enot – stare in nove ter na varno šolsko pot, ki naj bo vzpostavljena in označena med njima. 

Ali OŠ Vič res ne zmore več?

Medtem ko so avtorji peticije zelo kritični do prostorskega stanja na OŠ Vič in tudi glede prostorskega planiranja mestne občine, ki ji očitajo, da ob podeljenih dovoljenjih za gradnjo tako velikih stanovanjskih sosesk zanemarja investicije v šole in ostalo spremljajočo infrastrukturo, pa ravnatelj OŠ Vič, Sašo Vlah, peticije ne želi komentirati. Zagotavlja, "da imajo učenci zagotovljen prostor v oddelku, da imajo priskrbljen topli obrok in da so seveda po njihovi želji vključeni v dejavnosti, ki jih ponuja šola."  Sicer priznava, da se je število učencev od leta 2013 do danes povečalo, vendar pa v nobenem oddelku ne presegajo normativa določenega s strani ministrstva za izobraževanje.

Če so imeli še v šolskem letu 2012/13 vpisanih 772 učenca in 35 oddelkov, je v šolskem letu 2021/22 število vpisanih otrok preseglo tisoč. Aktualno šolsko leto imajo vpisanih že 1077 učencev, na šoli pa je kar 43 oddelkov. Kljub spreminjanju naselij v njihovem šolskem okolišu, kar pomeni med drugim tudi gradnjo novih stanovanjskih sosesk, jim je do sedaj uspelo vpisati vse učence, ki so za vpis izrazili željo. So pa zato njihovi razredi številčnejši.

Ravnatelj Vlah opozarja, da se viška osnovna šola ne bo širila, glede izgradnje morebitne nove šole na Brdu, pa pravi, da o tem ne odloča on. "Sicer pa sva obe šoli Vič in Vrhovci v navezi z ustanoviteljico, saj jim moramo pošiljati podatke glede vpisa bodočih učencev," dodaja. Po njegovih besedah so na OŠ Vič v zadnjih letih znatno izboljšali pogoje za izvajanje pouka tako na Tržaški kot na Abramovi. "Na Abramovi je bila nedavno izvedena novogradnja prizidka z dvema novima matičnima učilnicama, garderobama z opremo in novim požarnim stopniščem, ob tem je bila urejena tudi okolica prizidka in nova učilnica na prostem. Dodatne kapacitete za pouk smo pridobili tudi z novo ureditvijo knjižnice v osrednji avli, prav tako pa je bilo poskrbljeno za ostale manjše investicije."

Avtorji peticije sicer navajajo, da bo OŠ Vič v trendu naraščanja vpisa najverjetneje absolutno in tudi normativno prenapolnjena najkasneje v prihodnjih treh letih, verjetno pa precej prej, saj so imele pri odločbah o upravičenosti do najema neprofitnih stanovanj v soseski Novo Brdo prednost družine z večjim številom otrok in družine z majhnimi, torej predšolskimi otroci, zato se večji vpisni val na OŠ Vič pričakuje še v naslednjih nekaj letih. 

Kdo bi torej moral poskrbeti, da se ob gradnji velikih stanovanjskih sosesk poskrbi tudi za izgradnjo nove ustrezne infrastrukture, kot so vrtci in šole? Na MOL na naša vprašanja odgovarjajo, da so šole in ustanovitelji (torej občine) dolžni dolgoročno poskrbeti za enakomerno zasedenost osnovnih šol in uravnoteženo prehajanje učencev med šolami različnih šolskih okolišev, zato pri zmogljivosti in potrebah vedno upoštevajo več bližnjih šol. Prav tako zagotavljajo, da usklajevanje med oddelki mestne uprave opravijo ob vsakokratnih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta MOL. Zakaj torej ni v načrtu gradnja nove šole na Brdu, če pa je jasno, da se v sosesko pospešeno priseljujejo mlade družine z več otroki?

Težavno načrtovanje vpisa, na MOL predlagajo spremembo vpisnih pravil

Na MOL pojasnjujejo, da je načrtovanje vpisa zelo zahtevno, saj glede na zakonodajo na vpis učencev ne vpliva le število otrok, ki imajo stalno prebivališče na območju šole, pač pa tudi število otrok, ki imajo dejansko, lahko pa tudi fiktivno začasno prebivališče v posameznem šolskem okolišu. Na vpis otrok nadalje vpliva število odloženih vpisov v prvi razred osnovne šole, število prepisov z matične šole na osnovno šolo v drugem šolskem okolišu in število prepisov na osnovno šolo na območju MOL iz drugega šolskega okoliša (v povprečju je takšnih kar 20 odstotkov). Opozarjajo tudi, da se je povprečni delež odloženih vpisov v zadnjih enajstih letih izrazito povečal s 5,6 odstotka na 13,7 odstotka v tem šolskem letu. "Podatki o vpisu ne odražajo dejanskih potreb v posameznem šolskem okolišu, prav tako ni nujno, da povečano ali zmanjšano število učencev pomeni tudi linearno povečano ali zmanjšano število oddelkov," opozarjajo v MOL in kot primer navajajo zadnje šolsko leto, ko je v celoti 23 učencev manj in osem oddelkov več v vseh šolah v vseh oddelkih v vseh razredih glede na lansko šolsko leto, saj se število oddelkov oblikuje glede na število učencev po razredih. 

Ker pri vpisu glede na začasno prebivališče otrok prihaja do anomalij in zlorab, je MOL na MIZŠ podal pobudo za spremembo vpisnih pravil v šolo. "Mnenja smo, da so potrebne spremembe v smeri razlikovanja statusa stalnega in začasnega prebivališča pri obveznem vpisu otrok v šolo ter z možnostjo oblikovanja enotnega šolskega okoliša z vsaj petimi ali šestimi šolami. Predlagamo, da MIZŠ pripravi predlog sprememb zakonodaje tako, da uredi status stalnega in začasnega prebivališča na način, da bo moč razlikovati en status od drugega, pri tem pa izvzeti ogrožene otroke v obravnavi centrov za socialno delo in otroke v reji, in s tem oblikovati prednostni vrstni red za vpis na šole, in rešitev, po kateri bo možno oblikovanje enotnega šolskega okoliša z vsaj petimi ali šestimi šolami, saj s tem lahko zmanjšamo pojav nepredvidljivih tveganj in zakonskih anomalij pri zagotavljanju enakomerne razporejenosti in izkoriščenosti šolskih prostorskih kapacitet ter vplivamo na gospodarno ter učinkovito rabo investicijskih in drugih sredstev MOL in MIZŠ, predvsem pa predlagane spremembe pomenijo veliko jasnejša izhodišča in boljše pogoje za zagotavljanje enakih pogojev za vse učence."

Na MOL še zagotavljajo, da z investicijami v šolsko infrastrukturo skrbijo, da so objekti varni, okolju in uporabniku prijazni ter omogočajo kvalitetno izvedbo programa, ter da je na ravni celotne MOL število kapacitet v največji možni meri dolgoročno uravnoteženo s vpisom v vrtce in šole. A med prihodnjimi projekti (2023-2025) izgradnje nove OŠ na Brdu ni. 

Težave na različnih koncih, reševanje z dograjevanjem in preurejanjem šol

Težave seveda niso le na Viču in Brdu, pač pa tudi v drugih predelih Ljubljane, kjer rastejo nove soseske. Zadnja leta so cene nepremičnin skokovito rasle, prav tako je bila velika potreba po gradnji predvsem stanovanj za mlade družine. Zaživeli so številni gradbeni projekti, Ljubljana pa je še vedno mesto, kamor se priseljujejo ljudje, zlasti na njeno obrobje. Med šolami, ki bo zaradi prostorske stiske potrebovala dozidavo in nadzidavo ter prenovo tako prostorov vrtca kot šole, je tudi OŠ Savsko naselje, pa OŠ Spodnja Šiška, kjer bodo s prenovo uredili dodatne učilnice in vadbeni prostor. Kar štiri osnovne šole bodo v prihodnjih letih dobile novo telovadnico – OŠ Prule, OŠ Milana Šuštaršiča, OŠ Božidarja Jakca ter OŠ Ketteja in Murna, kjer bodo dozidali še nadomestni prizidek.

Številne šole so zaradi pomanjkanja prostora iskale rešitve tudi tako, da so zmanjševale prostor za skupna druženja, jedilnice, telovadnice, nekje v knjižnicah naredile učilnice ali pa hodnike spremenile v prostor za knjižnico. Kot opozarjajo avtorji peticije, naj bi na OŠ Vič razpravljali celo o tem, da bi v prostoru zbornice bila učilnica. "Absolutni normativ v razredih trenutno na OŠ Vič sicer še ni presežen, bo pa po analizi podatkov v nekaj letih, toda poudarjamo sledeče: presežen je normativ t. i. drugih prostorov, ki so potrebni za normalno izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja," opozarjajo.

Trend priseljevanja v Postojni polni vrtce in šole

V Postojni se s hudo prostorsko stisko soočajo na OŠ Miroslava Vilharja. Šola trenutno rešuje težavo tako, da pouk enega od razredov predmetne stopnje poteka v zbornici, štirje oddelki s prilagojenim programom pa gostujejo v knjižnici ter na Osnovni šoli Antona Globočnika. V preteklih tednih je Občina Postojna z vodstvi šol in s predstavniki izobraževalnih zavodov izvedla več srečanj, na katerih so izpostavili težave in morebitne rešitve zaradi prostorske stiske v šolah na Postojnskem. Poleg že omenjene osnovne šole bi nove prostore potrebovale tudi druge šole.

Na Osnovni šoli Miroslava Vilharja v Postojni deluje tudi podružnična šola s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatne prostore zahteva tudi izvajanje dodatne učne pomoči. Na šoli je trenutno 780 otrok, 70 od teh s posebnimi potrebami, je za STA v torek povedal postojnski župan Igor Marentič in dodal, da se vpis otrok na oddelek s posebnimi potrebami še povečuje, vendar za peti oddelek šola nima razpoložljivih prostorov.

Nedavno so v Postojni sicer zgradili nov prizidek na Osnovni šoli Antona Globočnika, kmalu bodo odprli tudi nov vrtec z dodatnimi desetimi oddelki. Vendar pa prostorska stiska na postojnskih šolah in tudi v vrtcu ostaja, zato bo to ena od prioritetnih nalog v tem mandatnem obdobju. "Zagotovo je velik dejavnik, ki je povzročil prostorske stiske v naših šolah in vrtcih, trend priseljevanja. Postojna je družinam prijazno mesto, glede na naravo, odmaknjenost od večjih mest, najdejo tukaj posamezniki višjo kakovost življenja, predvsem pa ima tudi strateško dobro pozicijo, kar pomeni, da sem k nam priseljujejo številni, ki niso sicer domačini. Zadnja leta je Postojna dom tudi številnim migrantom," je dejal Marentič.

Ker je gradnja novih šol odvisna tudi od podpore države oziroma sofinanciranja, lahko traja več let, pri čemer si prizadevajo za dolgotrajno rešitev. To bi bila uresničitev potrebnih investicij v postojnski občini, kot so širitev šole v Prestranku, nova podružnična šola z vrtcem v Bukovju in gradnja nove šole za otroke s posebnimi potrebami, saj širitev obstoječe šole ni mogoča.