'Slovenija pričakuje ugodno razsodbo Strasbourga'

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je danes ponovno obravnaval zadevo "Ališić in drugi" – tožbo treh varčevalcev BiH proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji.

Na ustni obravnavi je Slovenija po lanski sodbi ponovno predstavila svoja stališča glede vračanja deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke glavne podružnice Sarajevo in srbske podružnice Investbanke v Tuzli. Poudarila je, da gre pri tej zadevi za nasledstveno vprašanje, ne za civilnopravno razmerje med banko in posameznim deviznim varčevalcem.

"Republika Slovenija to stališče, podprto z obsežno dokumentacijo, zagovarja že ves čas trajanja postopka, zato pričakuje, da bo sodišče v sestavi 17-članskega velikega senata vse predstavljene argumente Slovenije in dokazne listine, ki jih je predložila, proučilo in sprejelo odločitev, ki bo za Slovenijo ugodna," so sporočili iz državnega pravobranilstva.

"Glede na to, da je Slovenija po prvi sodbi iz novembra 2012 dodatno predstavila novo dokumentacijo, izjemno obsežne dokazne listine, pričakuje absolutno ugodno obsodbo, torej takšno, ki bo rešila vprašanje nekdanjih deviznih varčevalcev na način, kakršno je bilo njeno stališče v postopku," je dejala državna pravobranilka Nataša Pintar Gosenca. Poudarila je, da je ključno načelo za reševanje tovrstnih vprašanj teritorialno načelo, in vnovič izpostavila tudi dejstvo, da tožniki tudi pred tem sodiščem niso prikazali svojih vlog na način, da bi bile sprejete in da bi bilo njihovim tožbam ugodeno tudi pred slovenskimi sodišči.

Prva razsodba je bila proti Sloveniji

Trije varčevalci iz BiH, ki živijo v Nemčiji, so na sodišču v Strasbourgu tožili vseh pet naslednic nekdanje Jugoslavije zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v dveh bankah v BiH, v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Omenjene države naj bi kršile pravice, ki jih varuje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Kršile naj bi jim pravico do poštenega sojenja, do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP), do prepovedi diskriminacije in pravico do prepovedi zlorabe pravic ter pravico do varstva premoženja, ki jo zagotavlja 1. člen protokola št.1 k EKČP.

Sedemčlanski senat sodišča v Strasbourgu je 6. novembra lani razsodil proti Sloveniji in Srbiji. Presodil je, da gre za sistemski problem in da morata državi sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog tako tožniki iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot oni, dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji, kot so tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank.

Potrditev bi imela katastrofalne učinke

Kot je pred dnevi dejal zunanji minister Karl Erjavec, bi imela potrditev razsodbe na drugi stopnji katastrofalne učinke, saj bi jo bilo treba uresničiti, to pa bi šlo mimo sporazuma o nasledstvu. Slovenija bi se v tem primeru po Erjavčevih besedah znašla pred podobnim problemom kot v primeru izbrisanih.

Erjavec je na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko prejšnji teden povedal, da je zdaj glavni problem "dobiti ustrezen dokaz, da denar iz LB Sarajevo, ki je bil nakazan v Slovenijo, ni ostal v Sloveniji, ampak je šel naprej v Beograd", saj so arhivi in evidence o tem pomanjkljivi. Dodal pa je, da ima ustna zagotovila, da obstajajo ustrezni dokazi.

Zakaj so tožili?

Tožniki Emina Ališić, Aziz Sadžak in Sakib Šahdanović so tožili, ker v bankah ne morejo dvigniti svojih deviznih vlog. V tožbi so izpostavili dolgotrajnost doseganja dogovora med naslednicami nekdanje Jugoslavije o tem vprašanju.

Pogovori med naslednicami nekdanje Jugoslavije v zvezi z jamstvi nekdanje federacije oziroma njene centralne banke za devizne vloge v komercialnih bankah so v skladu s sporazumom o nasledstvu potekali pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave, a so se končali brez dogovora.

Sodišče v Strasbourgu je glede Slovenije razsodilo, da je dejstvo, da slovenska vlada varčevalcem LB v Sarajevu ni omogočila dostopa do deviznih vlog, sistemska težava. Enako je ugotovilo glede Srbije v primeru varčevalca podružnice beograjske Investbanke v Tuzli.

Sloveniji je sodišče naložilo, da mora Emini Ališić in Azizu Sadžaku v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe izplačati po 4000 evrov za nepremoženjsko škodo, poleg tega pa še morebitne davke. Enako odškodnino in pogoje je sodišče določilo tudi Srbiji v primeru tretjega tožnika Sakiba Šahdanovića.

Strasbourško sodišče je odločilo s šestimi glasovi proti enemu, sodnik iz Slovenije Boštjan M. Zupančič je podal ločeno mnenje. Zupančič je med drugim izrazil nezadovoljstvo s sestavo ad hoc senata na prvi stopnji, v katerem so štirje člani prihajali iz držav, v katerih so upniki, dva iz držav dolžnic, le dva pa iz držav, ki niso vpletene v primer.

Slovenija in Srbija sta se na razsodbo pritožili. Ljubljana je v pritožbi izpostavila, da sodba večinoma odstopa od dosedanje sodne prakse sodišča, vključno s sodbo v zadevi "Kovačić" iz leta 2008, v kateri je sodišče upoštevalo nasledstveni okvir problematike.

Dodatno je Slovenija ugotavljala, da sodba ne upošteva vodilnega načela nasledstva držav, to je načela teritorialnosti, na podlagi katerega je Slovenija brez diskriminacije poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju. Kot je še bilo navedeno v pritožbi, je sodba v očitnem nasprotju s pravili o nasledstvu držav, vključno s sporazumom o vprašanjih nasledstva.

Kaj pa druge tožbe?

Sodišče je v prvi razsodbi glede LB, ki je zadevalo nekdanjo podružnico LB v Zagrebu, novembra 2006 zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev. Tožbo v zadevi "Kovačić in drugi proti Sloveniji" iz leta 1998 je zavrnilo, ker sta bila medtem dva tožnika v celoti izplačana, tretja pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Po pritožbi tožnikov je nato oktobra 2008 tožbo dokončno zavrglo.

Slovenija je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju.

V BiH vprašanja starih deviznih vlog še niso rešili, tako okoli 165.000 nekdanjih deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu zahteva skupno 90 milijonov evrov.

Na Hrvaškem so v javni dolg prenesli le del deviznih vlog, tako da v podružnici LB Zagreb 132.000 varčevalcev zahteva okoli 178 milijonov evrov. Srbija in Črna gora ter Makedonija so prevzele obveznost izplačila deviznih vlog v javni dolg.

Odločitev velikega senata, ki naj bi bila predvidoma znana v prihodnjem letu, nestrpno pričakujejo ne le v Ljubljani, ampak tudi v Zagrebu. Če bi namreč sodišče na drugi stopnji potrdilo odločitev na prvi stopnji, bo morala Slovenija, kot poudarjajo, izplačati tudi varčevalce na Hrvaškem.