Veliko skrbi za otroke je padlo na ženske zaradi stereotipov družbe

Veliko mater je razpetih med delom in povečanimi obveznostmi doma, kar jim povzroča nemalo izzivov. Na preizkušnji so tiste, ki so morale zaradi šolanja otrok in lastnega dela na daljavo dnevno usklajevati številne zahtevne naloge. 

Da so ženske, ki v času covidne epidemije skrbijo za svoje bližnje, preobremenjene, opaža Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Meni, da so obremenitve mater še posebej očitne, ko se šolanje in varstvo manjših otrok prevesita iz javnega v zasebni prostor oziroma ko otroci ne morejo obiskovati šole in vrtca. "Razdelitev skrbniškega in gospodinjskega dela je še vedno taka, da ga v večji meri opravljajo ženske. Ko je tega dela več, ko je na primer treba šolati in prehranjevati otroke doma, praviloma več bremena pade na ženske. To dodatno delo je neplačano in je zato po navadi nevidno oziroma neovrednoteno in podcenjeno. Če bi ure dela, ki jih opravljajo matere, plačevali kot ure varušk, čistilk na domu, zasebnih inštrukcij, bi mogoče to delo postalo bolj cenjeno," razmišlja sogovornica. 

'Ne zmoremo več na tak način'

Mame samohranilke so se med epidemijo znašle v dodatnih finančnih, materialnih in drugih stiskah, so nam povedali na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in ob tem poudarili, da so navsezadnje postale tudi učiteljice in varuške, saj so bili vrtci in šole zaprti. 

Ker mame običajno najprej pomislijo na dobrobit otrok, saj jim želijo zagotoviti kakovostnejše življenje, se obrnejo na ZPMS. Prosijo predvsem za finančno ali materialno podporo. "Slišimo veliko zgodb, med njimi tudi, da ne zmorejo več na tak način. Mame, ki so izgubile delo in s tem prihodke, je strah, kako naprej. Znajdejo se v novi situaciji, saj je pred epidemijo s prihodki še nekoliko šlo – zdaj pa ne več. Že usmeritev, kam vse se družine lahko obrnejo in izkoristijo možne oblike pomoči, lahko pomaga iz nastale situacije," so pojasnili na ZPMS, kjer materam in družinam pomagajo poravnati položnice za elektriko, vodo, komunalo, šolo, najemnino. Priskrbijo pa jim tudi na primer računalnike ali internetni dostop za opravljanje šolskih obveznosti. "Mame, ki se obrnejo na nas, pa so zelo vesele tudi živilskih darilnih bonov, s katerimi si lahko nakupijo osnovne življenjske potrebščine," so še izpostavili na ZPMS.

Večina mater pravi, da imajo več dela z otroki

Deloittova raziskava, ki vključuje skoraj 400 zaposlenih žensk po vsem svetu, rezultati pa razkrivajo vpliv pandemije na ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem vprašanih, prav tako potrjuje, da se s posebnimi izzivi srečujejo ženske, ki v svojem gospodinjstvu skrbijo za druge družinske člane. "Delež teh je pred pandemijo znašal 17 odstotkov, zdaj pa se je skoraj potrojil na 48 odstotkov. Večina žensk z otroki pravi, da imajo večje obveznosti, povezane z varstvom otrok (58 odstotkov) in izobraževanjem oziroma šolanjem na domu (53 odstotkov)," navaja Deloitte. Po podatkih raziskave strokovnjaki v Deloitte sklepajo, da bi pandemija lahko ogrozila napredek pri doseganju enakosti spolov, ki smo mu priča v zadnjih letih.

Na drugi strani Jovana Mihajlović Trbovc razmišlja, da je možnost dela od doma olajšala usklajevanje službe in obveznosti doma. A zaveda se, da je to dvorezen meč, saj tovrstno delo zabriše mejo med službenim in prostim časom. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da je ženska primorana delati od jutra do večera. "Dolgoročno to pripelje do izčrpanosti. Menim, da bomo dejanske družbene posledice covidnih ukrepov uvideli kasneje. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo doseganje enakosti spolov na različnih področjih upočasnilo ali celo nazadovalo. Če govorim iz svojega področja – to opažamo tudi pri znanstvenem delu. Izkazalo se je, da smo ženske lani objavile manj znanstvenih del od svojih moških kolegov," je pojasnila. Zato Jovana Mihajlović Trbovc sklepa, da bo statistično manj žensk profesionalno napredovalo, dobilo manj nagrad, manj jih bo izbranih za profesorice, zaslužile pa bodo tudi manj denarja.

Stereotipni pogledi na vlogo žensk 

Veliko skrbi za otroke je padlo na ženske zaradi ustaljene patriarhalne delitve vlog v družini, ki je še vedno v veliki meri tradicionalna, je prepričana Jovana Mihajlović Trbovc. Po tej delitvi je ženska samoumevno tista, ki primarno skrbi za otroke in dom. "Družba pogosto dojema, da so te vloge ženskam prirojene, da so one v njih 'naravno' boljše, čeprav se prav nobena ni rodila z znanjem kuhanja, menjanja plenic ... Vse se morajo tega enkrat naučiti," je poudarila Mihajlović Trbovčeva. 

Problem v družbi je, da se mora ženska bolje pripraviti za določene vloge kot moški, na primer od deklic se pričakuje, da več pomagajo doma. "Raziskava, ki jo objavil The Guardian ta mesec, kaže, da tudi v covidnem času deklice opravljajo več gospodinjskega dela od svojih moških vrstnikov v Veliki Britaniji. Predstavljam si, da bi podobne rezultate zabeležili tudi pri nas," sklepa Mihajlović Trbovčeva.

Ženske v Sloveniji rojevajo vedno kasneje, vsako leto so starejše 

Ob današnjem materinskem dnevu smo zbrali še nekaj zanimivih podatkov o mamah, ki nam jih je posredoval Statistični urad RS (Surs). Od 2. svetovne vojne dalje so bile ob rojstvu prvega otroka povprečno najmlajše tiste, ki so rodile leta 1976 – povprečno so bile stare 22,7 let. Po koncu 80. let prejšnjega stoletja pa so se povprečne starosti mater ob rojstvu prvega otroka začele dvigovati. V 2019 je bila ženska, ki je rodila prvič, stara v povprečju 29,6 leta.

Ženska v Sloveniji po zadnjih podatkih Surs rodi približno 1,5 otroka, vendar so v to številko zajete vse ženske, tudi tiste, ki še niso oziroma ne bodo rodile. Lahko rečemo, da so med starejšimi od 15 let tri od štirih mame, med ženskami od 45. do 49. leta starosti pa je bilo mater 90 odstotkov. Med vsemi, ki so rodile, je največ mater z dvema otrokoma.

Pred 70 leti je bilo precej drugače. Med ženskami, starimi 15 ali več let, je bilo 45 odstotkov takih, ki niso rodile. Tiste, ki so rodile, pa so rodile po več otrok, kot jih rodijo danes – 43 odstotkov teh je rodilo po najmanj štiri otroke. Zdaj pa je ravno obratno – materinstvo doživi več žensk, a rodijo manj otrok, ugotavlja Surs.