Velika nedelja je dan praznične zbranosti s slovesno vstajenjsko procesijo, sveto mašo in velikonočnim družinskim zajtrkom, sledi pa Veliki ponedeljek - dan sprostitve z obiski, obdarovanji, izleti in zabavo, med drugim so znane igre s pirhi.
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik; po pomenu mu v Evropi sledita Božič in Veliki šmaren oz. Marijino vnebovzetje. Ob tej priložnosti se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja, s katerim naj bi odrešil svet. Velika noč je v primerjavi z Božičem, ki je določen po sončnem koledarju, določena po luninem; je prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Velikonočni simboli so pirhi oz. pobarvana in poslikana jajca, na Slovenskem imenovana tudi pisanice, ter zajec kot simbol plodnosti z izvorom v germanskem poganskem svetu.
Uvod v velikonočno praznovanje je Veliki teden, ki se začne s cvetno nedeljo, ko v cerkvah blagoslavljajo butarice in oljčne vejice; v spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, ko so mu na pot potresali palmove veje.
