Vlada je 1. oktobra sprejela spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero so psilocibin prestavili iz prve v drugo skupino prepovedanih drog. V Zvezi nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti so ocenili, da gre za pomemben premik k znanstveno utemeljeni ureditvi, za katerega so si prizadevali več let.

Menijo, da je raziskovanje psilocibina pomembno, saj raziskave o tej snovi kažejo spodbudne rezultate pri zdravljenju depresije, anksioznosti in nekaterih oblikah zasvojenosti. Obstoječi načini zdravljenja ljudi s težjimi duševnimi motnjami medtem niso dovolj učinkoviti, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa je počasen.
Sprememba ne pomeni splošne legalizacije snovi, so poudarili. Posodobljena uredba namreč proizvodnjo, promet in uporabo psilocibina v medicinske namene omejuje izrecno na odobrena klinična preskušanja v skladu z zakonom o zdravilih.
V zvezi so še opozorili, da bi morali primerljivo razvrstiti tudi psilocin, ki se pretvori iz psilocibina po zaužitju v telesu. Njuna različna pravna razvrstitev bi lahko povzročala nepotrebne administrativne in pravne zaplete pri raziskovanju, so še opozorili.
Psilocibin je naravna psihoaktivna snov, ki jo najdemo v več kot 200 vrstah gob, pogosto imenovanih 'magične' ali 'čudežne' gobe. Ko snov vstopi v človeško telo, se pretvori v psilocin, ki deluje na serotoninske receptorje v možganih, zlasti na receptor 5-HT2A. Ta proces povzroči spremenjena stanja zavesti, spremembe v zaznavanju časa, prostora in čustev, kar znanstveniki danes preučujejo kot potencialno orodje za zdravljenje trdovratnih duševnih stanj.
Razvrščanje prepovedanih drog v skupine je pravni mehanizem, s katerim države določajo stopnjo nadzora nad določeno snovjo. Prva skupina običajno vključuje snovi, ki so ocenjene kot izjemno nevarne in nimajo terapevtske vrednosti, zato je njihova uporaba strogo prepovedana. Premik v drugo skupino pomeni, da država priznava potencialno medicinsko ali znanstveno vrednost snovi, kar omogoča strogo nadzorovano uporabo v raziskovalne namene, medtem ko splošna uporaba ostaja nezakonita.
Klinično preskušanje je strogo nadzorovan znanstveni postopek, v katerem se na ljudeh preverja varnost in učinkovitost novega zdravila ali terapevtskega postopka. Preden se snov lahko uporabi v kliničnih raziskavah, mora prestati dolgotrajne laboratorijske teste. V primeru psilocibina morajo raziskovalci pridobiti posebna dovoljenja od regulatornih organov, raziskave pa se izvajajo v kontroliranih pogojih, kjer se natančno spremljajo odmerki in odzivi udeležencev, da se zagotovi njihova varnost.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.