Bo pravilnik končno skrajšal čakalne vrste?

Med stopnjami, po katerih morajo zdravstveni delavci obravnavati paciente, pravilnik ločuje med 'nujno', 'hitro' in 'redno'. Stopnjo nujnosti mora po pravilniku določiti zdravnik, ki pacienta napoti na zdravstveno storitev, to pa mora tudi obrazložiti v zdravstveni dokumentaciji. V primeru, da se zdravnik, na katerega je bil pacient napoten, z zapisano stopnjo nujnosti ne strinja, po pravilniku obvelja odločitev zdravnika, h kateremu je bil pacient napoten.

Zdravstvena storitev, označena s stopnjo 'nujno', se mora po pravilniku izvesti takoj, storitev, označena s stopnjo 'hitro', pa odvisno od vrste zdravstvene storitve. Specialistični pregled mora biti denimo opravljen najpozneje v sedmih dneh, diagnostični pregled in terapevtski postopek pa najpozneje v 30 dneh.

Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti 'redno', se mora po pravilniku izvesti odvisno od vrste zdravstvene storitve. Specialistični in diagnostični pregled morata biti tako izvedena najpozneje v šestih mesecih; terapevtski postopek pa najpozneje v 12 mesecih.

Po pravilniku morajo izvajalci na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti voditi tudi čakalni seznam za zdravstvene storitve, ki jih pacientu ne morejo zagotoviti takoj, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) pa mora na svojih spletnih straneh objaviti tudi t.i nacionalni čakalni seznam, ki vsebuje podatke o čakalnih vrstah na ravni celotne države.

Nacionalni čakalni seznam bo moral po pravilniku vsebovati podatke o izvajalcu posamezne storitve, čakalni dobi pri izvajalcu (ločeno glede na stopnjo nujnosti) in številu vseh čakajočih pri izvajalcu. Kadar bo izvajalec vodil čakalni seznam za zdravstvene storitve tudi po zdravstvenih delavcih, ki neposredno izvajajo zdravstvene storitve, se bodo morali na nacionalnem čakalnem seznamu objaviti tudi podatki o zdravstvenem delavcu, ki bo izvedel zdravstveno storitev, čakalni dobi in številu vseh čakajočih pri posameznem zdravstvenem delavcu. Nacionalni seznam mora biti oblikovan najpozneje do 26. februarja 2009, ko bo narejen, pa se bo moral ažurirati sproti oziroma najmanj enkrat dnevno.

Če pacient ne bo prišel na izvedbo zdravstvene storitve, se bo lahko po pravilniku v 14 dneh od dneva načrtovane zdravstvene storitve opravičil za svoj izostanek. Razlog za izostanek je opravičen, če mu je nepredvidljiv in neodložljiv dogodek fizično onemogočil prihod na izvedbo zdravstvene storitve; če mu je bil prihod onemogočen zaradi neodložljive obveznosti sodelovanja v sodnem ali drugem uradnem postopku; zaradi smrti ožjega družinskega člana; druge hujše nesreče ali zaradi drugega nepredvidljivega in neodložljivega dogodka, ki ima po splošnem prepričanju prednost pred izvedbo načrtovane zdravstvene storitve. Pacient mora opravičilo iz tega člena dati v pisni ali ustni obliki.