'Vemo, kako viharno se je obračal tok zgodovine in kako uspešno smo krmarili'

Državna proslava na predvečer dneva reformacije je sledila scenaristični zasnovi "odtisa misli" posameznic in posameznikov, ki so zaznamovali tisto, kar nas je vzpostavilo in nas ohranja kot narod. Proslavo je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak.

Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, je spomnil, da je duh reformacije za vselej osvojil Evropo in z njo slovenske dežele. Reformacija je svetu prinesla osvoboditev od spon preteklosti, pomenila je avantgardo s poudarkom na drznosti upati si gledati naprej. "Vemo, kako viharno se je nato obračal tok zgodovine in kako uspešno smo Slovenke in Slovenci krmarili v teh vodah. Proces celostnega preoblikovanja, kar reformacija v svojem bistvu tudi je, je trajal vse do nastanka lastne države Republike Slovenije," je povedal predsednik DS.

Kovšca je reformacijo postavil tudi v aktualni kontekst. "Na nas je, da znamo prepoznati temeljno spoštovanje do izročila reformacije, ki je zaradi svoje daljnosežne politične in kulturne vloge preseglo prvotni verski pomen. Izročila, ki nam lahko v teh res hudih in težkih koronačasih pomagajo preživeti, pa ne le preživeti, temveč dobro in polno živeti," je povedal.

"Prav koronavirus, ta nevidni sovražnik, proti kateremu bijemo bitko, ogroža temeljne postulate demokracije, kot so svoboda, odprtost, zdravje ... Odtujevanje družbe, zapiranje za štirimi zidovi, brezstičnost, digitalizirana izolacija, medgeneracijski konflikt ... nova realnost, s katero se sooča ves globalni svet, ne le Slovenija," je poudaril Kovšca.

Slavnostni govornik je zato toliko bolj poudaril srž reformatorskega gibanja, "ki se skriva prav v moči posameznika kot človeka, v njegovi individualni svobodi in družbeni odgovornosti. Moderna družba, ki ji pripadamo, ne sme zanemariti razsežnosti duhovnega sveta na račun tehnološkega napredka in ekonomske rasti".

Tudi praznično bogoslužje ob dnevu reformacije je bilo letos mogoče spremljati v obliki televizijskega prenosa iz evangeličanske cerkvene občine Moravske Toplice, bogoslužje je potekalo brez prisotnosti vernikov. Vodil ga je častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša, ki si je med drugim zaželel, da bi posebej v sedanjih časih, med izzivi katerih je tudi covid-19, našli moč za premagovanje strahu, osamljenosti in malodušja ter da bi prevzeli bremena tistih, ki težko živijo. 

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.

Letos mineva tudi 500 let od rojstva Adama Bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice. Kot je zapisal profesor na ljubljanski Teološki fakulteti Bogdan Dolenc, sta si bila s Trubarjem blizu po skrbi za izobrazbo, tako za najširšo osnovno izobrazbo kot za oblikovanje prihodnjih pridigarjev. Oba sta slutila, da bo le pravilno načrtovana izobrazba utrdila novo vero med Slovenci.

Bohorič je bil doma blizu Brestanice pri Krškem, zato so se odločili 500-letnico njegovega rojstva obeležiti z Bohoričevim letom.