Vendarle bo kandidirala

Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je sporočila, da je v petek oddala soglasje h kandidaturi za varuhinjo človekovih pravic. Kot je zapisala, je v času od objave poziva predsednika republike Janeza Drnovška za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic prejela podporo različnih organizacij, šol, knjižnic, ustanov, kolektivov, številnih posameznikov, društev in združenj iz vseh krajev Slovenije. Tako se je odločila, da kandidira. "Za to funkcijo se namreč lahko odločiš le, če vidiš, da imaš široko podporo ljudi, saj boš kot varuh skrbel za njihove pravice."

Nussdorferjeva je diplomirala leta 1977 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po pravosodnem izpitu leta 1980 je postala namestnica javnega tožilca, ob reorganizaciji tožilstva okrožna državna tožilka, leta 2002 pa vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Od leta 2003 je višja državna tožilka. Zdaj dela na Vrhovnem državnem tožilstvu. Leta 2004 se je prijavila na razpis za delovno mesto generalnega državnega tožilca, vendar je kandidaturo potem iz osebnih razlogov umaknila.

Ustanovila je društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije, lani pa je izdala knjigo Naše deklice z vžigalicami, v kateri predstavlja zgodbe žrtev spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja.

Hanžek se ne bo potegoval za drugi mandat

V skladu z zakonom o varuhu človekovih pravic državni zbor ombudsmana izvoli na predlog predsednika republike z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev za dobo šestih let in je po poteku mandatne dobe lahko še enkrat izvoljen. Sedanji varuh Matjaž Hanžek, ki se mu mandat izteče 21. februarja 2007, je že večkrat povedal, da se za drugi mandat ne bo potegoval.

Institucija varuha človekovih pravic je bila v slovenski ustavni sistem vpeljana z ustavo, ki je bila sprejeta decembra 1991. Državni zbor je decembra 1993 sprejel zakon o varuhu človekovih pravic, 29. septembra 1994 pa je na predlog predsednika republike za prvega varuha človekovih pravic izvolil Ivana Bizjaka. Na tem mestu ga je nasledil sedanji varuh Matjaž Hanžek, ki ga je državni zbor izvolil 21. februarja 2001.

Varuh človekovih pravic je po zakonu institucija, oblikovana po klasičnem modelu nacionalnega parlamentarnega ombudsmana s širokimi pristojnostmi do državnih in drugih organov, ki izvajajo javna pooblastila. Takšen model je prevzela večina zahodnoevropskih držav. Z nalogami in pooblastili, ki jih ima, je dodatno sredstvo zunajsodnega varstva pravic posameznikov, je navedeno na spletnih straneh varuha.