Slovenija

Vendarle sredstva za azil

Maribor, 05. 11. 2005 16.04 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Mariborski azil za živali, ki je že vrsto let v težavah, bo prihodnje leto od občine vendarle dobil nekaj sredstev.

Zaradi nasprotovanj bližnjih stanovalcev v azilu še vedno nimajo urjene potrebne dokumentacije
Zaradi nasprotovanj bližnjih stanovalcev v azilu še vedno nimajo urjene potrebne dokumentacije FOTO: Dare Čekeliš

Vodstvo mestne občine Maribor se je ta teden le odzvalo na nedavne očitke s strani Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor, ki je županu Borisu Soviču in njegovim sodelavcem očitalo, da ogrožajo njihov obstoj, saj naj bi jim v letu 2005 ukinili vsa finančna sredstva. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v mariborski občinski upravi Karin Jurše je dejala, da bo občina letos mariborskemu azilu za živali namenila deset milijonov tolarjev proračunskih sredstev.

V azilu se že 17 let ukvarjajo s težavami
V azilu se že 17 let ukvarjajo s težavami FOTO: POP TV

Juršetova pravi, da zakon o zaščiti živali lokalnim skupnostim nalaga zagotovitev zavetišča za zapuščene živali kot javno službo, pri čemer lahko občina sama ustanovi zavetišče na ustrezni lokaciji ali pa podeli koncesijo drugi pravni ali fizični osebi, torej tudi društvu. "Žal obstoječi društveni azil v Zrkovcih v več kot 10 letih ni pridobil pravnomočnega uporabnega dovoljenja," je dejala Juršetova in dodala, da je pristojni gradbeni inšpektor v preteklih letih izdal precej odločb, s katerimi je zahteval prenehanje uporabe objektov.

Društvu bi lahko v primeru pridobitve pravnomočnega dovoljenja po njenih besedah nemudoma dodelili javno službo. V trenutnih razmerah pa lahko mariborska občina društvo financira le prek javnega razpisa.

Rešitve, ki jih ponuja občina, se spreminjajo iz dneva v dan. Sprva so predlagali novo lokacijo, ko pa so ugotovili, da bi občino to stalo 140 milijonov tolarjev, so si gladko premislili. Druga možnost je bilo iskanje novega koncesionarja, a to ni izvedljivo, saj sedanje društvo koncesije zaradi neurejene dokumentacije ne more dobiti. Na koncu so se odločili za šest mesečni status quo.

Društvo je na oddelek za gospodarske dejavnosti maja naslovilo ponudbo za izvajanje dejavnosti skrbi za zapuščene živali v višini dobrih 10 milijonov tolarjev, na zahteve po dopolnitvi nekaterih podatkov pa se po besedah Juršetove kar petkrat ni odzvalo. Odgovor na zadnji dopis je prišel 14. oktobra, še isti dan pa jim je oddelek za gospodarske dejavnosti posredoval v podpis pogodbo za financiranje v letošnjem letu, ki jo je društvo podpisano vrnilo 24. oktobra.

Kot je še povedala Juršetova, je mestna uprava takoj po sprejetju zakona o zaščiti živali leta 2000 začela iskati lokacijo za zavetišče. Ko je mariborska upravna enota društvu leta 2002 izdala gradbeno dovoljenje - to sicer nikoli ni postalo pravnomočno -, je društvo sporočilo, da nadaljnje iskanje ni potrebno, saj obstoječe lokacije ne nameravajo zapustiti.

Zaradi izdaje odločbe gradbenega inšpektorja v decembru 2003 je mestna uprava pripravila informacijo o problematiki zavetišča za živali, ki so jo mestni svetniki obravnavali avgusta 2004. Mestni svet se je takrat odločil, da bo zadeve uredil s koncesijo, pozneje pa so si svetniki premislili in se odločili za ustanovitev javnega zavoda in iskanje lastne lokacije. Pri predstavitvi potencialnih novih lokacij septembra letos so svojo odločitev znova spremenili, saj so odločanje o zavetišču prestavili za šest mesecev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10