Venska bolezen – breme sodobne družbe, ki ga lahko sami močno zmanjšamo

Včasih je veljalo, da ima vsaka druga oseba vensko bolezen. Novejše raziskave pa kažejo, da prizadene okrog 80 odstotkov odraslih. Res, da so bolj pogoste začetne faze, ko noge še ne otekajo, a kljub temu ima resnejše oblike kar 30 odstotkov ljudi – ko krčne žile postanejo vidne in otekajo noge. "Na srečo se z najhujšo obliko bolezni, torej z vensko razjedo, sreča le en odstotek ljudi," je ob evropskem dnevu žil povedala dermatovenerologinja in flebologinja Nada Kecelj Leskovec z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Začetno fazo bolniki občutijo kot utrujene noge, rahlo topo bolečino, imajo občasne krče ponoči, a se žil navzven, na koži ne vidi. Zdravnik jo lahko dokaže z ultrazvokom. Sledijo kapilare oziroma majhne vene, ki se navzven vidijo kot pajkova mreža in pečejo, bolijo. "Ko se vene razširijo in so širše kot pet milimetrov, govorimo o drugem stadiju bolezni. Takrat so razširjene glavne povrhnje vene oziroma njihove veje. Če bolezni ne zdravimo, se nadaljuje – noge so težke zaradi otekanja gležnjev, lahko tudi goleni, kasneje nastanejo kožne spremembe, kot je hipostatični dermatitis in v zadnjem stadiju venska razjeda," je razložila Kecelj Leskovčeva. Skratka, bolj bolezen napreduje, hujša in bolj pogosta je bolečina, spanec pa kratijo pogosti krči.

Že v zgodnji fazi, ko se pojavijo pajkaste žile, so pacienti obremenjeni z videzom. Ženske nehajo nositi krila, poleti ne hodijo na plažo. Kasnejše faza še bolj krnijo življenje. "Bolniki se težje odpravijo na potovanje, saj zaradi bolečin v nogah težko sedijo. Težave imajo, če morajo dolgo ležati, na primer v bolnišnicah. Ko pa se pojavijo še kožne spremembe, to pomeni veliko hromitev vsakdanjega življenja – ne morejo več spati zaradi nemirnih nog, ne morejo več opravljati nekaterih hišnih opravil – na primer likati, ker jih tako močno bolijo noge. Ko se pojavi še venska razjeda, to pomeni nenehne bolečine in stalne obiske pri zdravnikih, prevezovanje ran in hude zaplete, ki lahko to spremljajo," je opisal stopnjevanje težav žilni kirurg iz Splošne bolnišnice Izola Mladen Gasparini.

Ženske zbolijo trikrat pogosteje kot moški

Ženske imajo genetsko več težav s čvrstostjo žilne stene. "Moški imamo poraščene noge in se krčne žile manj vidijo, zato gremo kasneje k zdravniku. Običajno imamo bolj dinamično delo, kar pomeni da manj stojimo na mestu – na primer kot kuharice in frizerke, ki imajo tipične težave z venskim popuščanjem. Maščevje je drugače razporejeno pri moških in ženskah – ženske imajo več maščevja v nogah in to zadrži tekočino, kar povzroči večje simptome," je razložil Gasparini.

'Noge so mi otekle, postajale so vroče, vene so dobesedno izstopile'

Čeprav je kronična venska bolezen bolezen starejše populacije, pa se lahko začne že v najstniškem obdobju, posebno pri ljudeh, ki imajo to v družini. Pogosto se poslabša pod vplivom hormonov, ki so prisotni med nosečnostjo. To je doživela 41 letna Andreja Skube, ki se z boleznijo spopada že 25 let. "Čeprav so bile moje žile že na začetku zelo opazne in malo boleče, jim nisem posvečala prav veliko pozornosti. Ko pa sem v 32. letu rodila, so se težave povečale. Noge so mi otekale, postajale so vroče, vene so dobesedno izstopile. Prikrajšana sem bila za številne družabne aktivnosti z družino. Tako sem na primer namesto hoje v hribe raje počivala in namakala noge v hladni vodi. V poletnem času so bili izzivi še večji. Od nošenja kratkih kril ali hlač so me odvrnile moje 'klobase', saj me je bilo preprosto sram kazati gole noge. Najprej sem se po nasvet in prva zdravila zatekla v lekarno, vendar sem bila kljub trenutnemu olajšanju prisiljena obiskati osebnega zdravnika, ki me je takoj napotil k žilnemu kirurgu," je svojo zgodbo z nami delila Skubetov.

'K zdravniku nujno takrat, ko začnejo otekati noge'

Kdaj torej k zdravniku? Doktorica Kecelj Leskovčeva svetuje, da takrat, ko nas začnejo boleti noge, nujno pa takrat, ko nam začnejo otekati: "Ko se pojavi oteklina okrog gležnja je to znak venskega popuščanja. Takrat moramo ukrepati, sicer bo prišlo do nepopravljivih kožnih sprememb. Najprej v obliki rdečih lis, ki se sicer lahko pozdravijo, a ostanejo vidne rjave lise. Pri razjedah pa brazgotina ostane za celo življenje." Vensko bolezen je torej dobro začeti zdraviti še preden pride do venskega popuščanja oziroma še preden se pojavi oteklina. Kirurg Gasparini dodatno svetuje, da zdravnika obiščemo, ko so težave moteče – če nas krčne žile motijo estetsko in kadar se temu pridružijo še simptomi: otekanje, težke noge, srbenje, nemir, nočno bujenje, krči. Prav tako ne smemo odlašati, če se pojavijo zapleti, kot je na primer vnetje, ki se pokaže tako, da žila zakrvavi.

Operacije so uspešne v 70 odstotkih

Kdaj je potrebna operacija? Kirurg Gasparini je povedal, da se lahko operira v vseh fazah bolezni, odvisno od tega, kakšni so znaki oziroma koliko so izražene krčne žile. "Poleg tega pogledamo, kakšni so simptomi, kako močno te težave ovirajo pacienta pri vsakdanjem življenju in aktivnostih." Uspešne so v 70 odstotkih primerov, kar pomeni, da pacienti ne bodo imeli nikakršnih težav. "Pri 30 odstotkih so kratkoročno zelo uspešne, na dolgi rok pa bo prišlo do ponovitve oziroma bolj kot do ponovitve do pojava novih krčnih žil," je dodal Gasparini.

A nekateri imajo kljub uspešni operaciji še naprej simptome venskega popuščanja, kar pomeni, da imajo še vedno občutek težkih in nemirnih nog, otekanja, občutek da jih noge srbijo … "Tem bolnikom svetujemo, da nadaljujejo s kompresijsko terapijo, se pravi z nošenjem elastičnih nogavic in z jemanjem venoaktivnih zdravil. To so sicer zdravila, ki so po slovenskih, evropskih in svetovnih merilih vključena v zdravljenje venske bolezni. Delujejo na različnih nivojih: ali povečajo tonus ven, zmanjšajo prepustnost kapilar, zmanjšajo otekanje in vse kar je s tem povezano. Ta zdravila svetujemo kot komplementarno metodo zdravljenja," je razložil Gasparini.

Venoaktivna zdravila obstajajo v obliki krem ali tablet. Kreme so manj učinkovite, saj delujejo le na površini kože in nimajo sistemskega učinka. Zato so bolj priročne tablete, ki delujejo sistemsko. Zmanjšajo tako težave, kot otekanje. Eno takih, ki temelji na naravnih učinkovinah, je novo Krkino zdravilo brez recepta. "Poveča elastičnost ven, zavira vnetne procese v venski zaklopki in steni ter zmanjša prepustnost kapilar," je novost predstavila Nika Niederwanger, produktna vodja v Krki. Po njenih besedah je zdravilo primerno za vse stopnje venske bolezni.

V boju proti kronični venski bolezni lahko veliko naredimo sami

Če se na gene ne da vplivati, lahko bolezen v precejšni meri omilimo sami – vsaj v začetni fazi. "Začnimo bolj zdravo živeti – nehajmo kaditi, poskrbimo, da imamo optimalno telesno težo, čim več se gibajmo. Pomagajo hoja, plavanje, kolesarjenje, tek, stopalne vaje – gibanje v gležnju je zelo pomembna vaja, stopalo dvignemo in spustimo. S tem aktiviramo mišice v mečih in pospešimo vensko črpalko, ki pomaga pri odtoku venske krvi navzgor. Poleg tega se čim manj izpostavljajmo visokim temperaturam v okolju, ki žile širijo in slabšajo simptome, če so že prisotni," je zaključila Kecelj Leskovčeva.