'Dokler bomo govorili samo o tem, kakšen je naš sosed, bodo zidovi med nami z vsako besedo postali nekoliko višji'

V Katoliški cerkvi danes praznujejo Marijino vnebovzetje. Slovesna bogoslužja so potekala po številnih cerkvah, posvečenih Mariji. Marsikje so se na praznik pripravili že sinoči, s procesijami in nočnim bdenjem. Marijino vnebovzetje je največji cerkveni Marijin praznik. Čeprav gre za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem, pa je versko resnico, da je bila Marija "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo", šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.

Na Brezjah okoli 3500 ljudi

Na Brezjah se je zbralo okoli 3500 ljudi. Številni so prišli na Brezje, da bi se zahvalili Mariji za uslišane prošnje ali pa, da bi se nanjo obrnili z novimi prošnjami. Na tisoče vernikov je na Brezje prišlo že v soboto in v nedeljo, ko se je zvrstilo več svetih maš. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v osredji maši izpostavil pomen usmiljenja. Opozoril je, da pravičniška drža do drugih ne more ničesar spremeniti, temveč mora vsak začeti pri sebi.

Kot je pojasnil Zore, v letu usmiljenja presojamo vse oblike nasilja nad stvarstvom in nad človekom. Ob tem se je treba varovati skušnjave, da bi se pri presojanju spoštovanja stvarstva in človeka ozirali samo k sosedu.

"Kako pravičniški smo lahko, ko razgaljamo različne oblike izkoriščanja in krivic v svetu. Kako pretanjen občutek za pravico lahko pokažemo takrat, ko se bodisi v medijih bodisi v osebnih pogovorih ukvarjamo s tem, kar se dogaja v tretjem svetu, ali pa v tistih državah ali sistemih, ki nam zaradi ideoloških očal, ki jih nosimo, niso blizu, in zato brezobzirno kažemo s prstom nanje," je dejal.

Kot je opozoril, se ob takšni pravičniški drži ne more nič spremeniti. Ko namreč na takšen način govorimo o izkoriščanju stvarstva in človeka, ostajamo do konca neusmiljeni. Svet pa postaja vedno bolj hladen in življenje vedno težje.

"Začeti moramo torej drugače. Dokler bomo spreminjali svet, ki je tam daleč, nekje zunaj, toliko časa se ne bo nikjer nič spremenilo. Dokler bomo govorili samo o tem, kakšen je naš sosed, bodo zidovi med nami z vsako besedo postali nekoliko višji," je opozoril.

Usmiljeni pogled se mora najprej obrniti vase. Namesto govorjenja o tem, kaj vse bi morali storiti drugi, se mora vsak človek, ki resnično želi spremeniti ta svet, najprej vprašati, kaj je pripravljen narediti sam za večje spoštovanje do stvarstva in kaj je pripravljen narediti za večje spoštovanje do človeka, je izpostavil.

Vprašal se je tudi: "Ali smo še narod, ki se veseli življenja? Ali smo narod, ki se veseli svojih otrok? Ali smo narod, ki svojim otrokom omogoča preživetje? Ali smo narod, ki tistim, ki so spočeti med nami, dovoli tudi, da se rodijo med nami?" Zore ima včasih občutek, da je "našemu narodu bolj pomemben medved v kočevskih gozdovih kakor pa otroci, ki v nemem kriku umirajo med nami, ker smo nehali biti usmiljeni, ker nočemo biti usmiljeni".

Kot je po končani maši dejal Zore, številke niti niso pomembne. "Ljudje smo zelo okuženi z kvantiteto, števili, ampak na zadnje je pomembno le srce vsakega posameznika, ki pride sem zaradi Boga, da doživi usmiljenje in ga nese v vsakdanje življenje in ga tam živi," je izpostavil.

Za današnji praznik je ključno sporočilo veselja, "kajti Marijino vnebovzetje je za vse nas sporočilo, da se naše življenje ne izteka na tej zemlji, ampak da smo rojeni za večnost in to mora osvoboditi človeka tudi na tej zemlji," je poudaril Zore.

Cvikl: Današnji praznik je praznik upanja

V osrednjem štajerskem Marijinem svetišču na Ptujski Gori je dopoldne maševal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Dejal je, da je bila Marija prva, ki je doživela polnost odrešenja in je z dušo in telesom pri Bogu. Zato je po njegovih besedah za verne današnji praznik v prvi vrsti praznik upanja, da tudi njih čaka to, kar je uspelo Mariji, če bodo pot zemeljskega življenja prehodili v veri in zaupanju v Boga.

Nadškof Cvikl se je dotaknil tudi vprašanja sprave in ob obnovi posvetitve Mariji izpostavil, da se nič ne bo spremenilo, če se ne spremenimo mi, če mi ne postanemo boljši. Po nas pa bo tudi naša domovina postala drugačna; takšna, kot si jo vsi želimo, bolj človeška, bolj v službi skupnega dobrega, kjer bodo v ospredju resnica, skrb za okolje, za družine, mladino, s čutom za rojake,...

Štumpf: Tam, kjer je usmiljenje, tam je življenje

Murskosoboški škof Peter Štumpf je v cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču izpostavil pomen usmiljenja. "Tam, kjer je usmiljenje, tam je življenje. Tam, kjer ni usmiljenja, nastopita sovraštvo in nasilje in končno tudi smrt," je dejal in dodal, da je usmiljenje "velika moč, ki prihaja od samega Boga". Pri tem se je dotaknil tudi aktualnih razmer.

"Zaman je načrtovati strategije proti terorizmu in sovraštvu, če ne načrtujemo, kako se bomo borili proti grehu, ki ogroža in uničuje vse, kar je dobro za ljudi. In kaj je največje dobro? To, da živimo v miru in veselju s seboj in z drugimi in da po smrti v Kristusu stopimo v večno slavo neskončno usmiljenega Boga," je dejal škof Štumpf.

Celjski škof Stanislav Lipovšek je mašo vodil v Marijini baziliki v Petrovčah, koprski škof Jurij Bizjak v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori, novomeški škof Andrej Glavan pa v novomeški stolnici.