Kot je na osrednji maši ob prazniku Marijinega vnebovzetja v Brezjah pojasnil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, se katoličani 15. avgusta veselijo dejstva, vsebovanega v verski resnici o Marijinem vnebovzetju, ki pravi, da je bila kot Božja mati s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.
"Marijinega vnebovzetja se veselimo tudi kot obljube, kot obeta za našo prihodnost," je dejal Zore in dodal, da bomo tudi mi deležni poveličanja v nebeški slavi. "Prej pa moramo v Marijino šolo. Na praznik smo prišli na Brezje tudi zato, da bi se ob Marijinem zgledu tudi mi učili izpolnjevati Božjo voljo," je poudaril.
Ob tem je izpostavil odgovornost vsakega posameznika za lastno življenje in življenja drugih, najbolj za tistega, ki je najbolj nemočen, najbolj ranljiv. "Ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Bojim se, da ne," je dejal Zore.
Kot je dejal, je tudi še nerojen otrok nosilec človekovih pravic, pri čemer je najbolj temeljna med njimi pravica do življenja. "Jemati nerojenim to temeljno pravico, je prvi kamenček v plazu, v katerem človek nazadnje neha biti vrednota in postane bodisi za posameznike bodisi za določene skupine zgolj še sredstvo za doseganje ciljev," je opozoril Zore.
"Ker nimamo pravega odnosa do življenja na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi z življenjem na njegovem koncu. Ne znamo stopiti v pravi odnos spoštovanja do človekove smrti, do smrti vsakega človeka. To je tudi eden od razlogov, zakaj s takšno težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah širom naše domovine," je poudaril.
Veseli pa ga, da se je vendarle začelo premikati. "Če bomo potrpežljivo in vztrajno hodili po poti tega uveljavljanja spoštovanja do vseh mrtvih, sem prepričan, bomo morda le zaslutili, kolikšno dostojanstvo obdaja vsakega človeka, pa naj bo ta človek šele na poti, da bo ugledal luč dneva, ali pa je za svetlobo tega sonca že zaprl svoje oči," je sklenil.
Tokratno praznovanje velikega šmarna na Brezjah mineva tudi v znamenju 25-letnice posvetitve slovenskega naroda Mariji. Po osamosvojitvi slovenske države so se namreč slovenski škofje odločili, da bodo slovenski narod posvetili Mariji, kar se je zgodilo 15. avgusta 1992. To posvetitev na praznik Marijinega vnebovzetja so pri Mariji Pomagaj obnovili tudi letos.
Današnje osrednje maše se je udeležilo okoli 4000 ljudi, v dveh dneh ob prazniku pa naj bi se pred milostno podobo Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, ustavilo več kot 7000 ljudi. V tem prazničnem obdobju Brezje obišče največ ljudi, preko celotnega leta pa v glavno slovensko romarsko središče pride do 300.000 obiskovalcev z vseh koncev sveta.
Marijino vnebovzetje, imenovano tudi veliki šmaren, je največji cerkveni Marijin praznik. Čeprav gre za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem, pa je versko resnico, da je bila Marija "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo", šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.
Poleg Katoliške cerkve praznik Marijinega vnebovzetja obeležuje tudi Pravoslavna cerkev. Obeležili pa ga bodo 28. avgusta. V Sloveniji je 15. avgust od leta 1992 tako kot v veliko drugih evropskih državah tudi dela prost dan.
