Verski zakon na ustavno sodišče

Svetniki so na današnji seji z 21 glasovi za in desetimi proti podprli pobudo Zlatka Jenka, ki meni, da zakon krši enakopravnost vseh verskih skupnosti, društev in posameznikov ter načelo ločenosti države od cerkve. DS ustavnemu sodišču predlaga tudi zadržanje zakona do končne odločitve ter prednostno obravnavo.

Državni svetnik Zlatko Jenko nasprotuje vsebini verskega zakona, ki ga je DZ dokončno potrdil na januarski seji po vetu državnega sveta. Zakon po njegovem mnenju omejuje versko svobodo, je netransparenten, nedorečen, v neskladju z ustavo in diskriminatoren.

Predvsem se mu zdi sporno financiranje verskih skupnosti s strani države, saj ne upošteva premoženja posameznih verskih skupnosti in omogoča opravljanje pridobitne dejavnosti. Zakon poleg tega krši enakopravnost verskih skupnosti, denimo pri postopku registracije. Zakon je namreč uvedel velike razlike v obravnavi že prijavljenih verskih skupnosti in tistih, ki bodo k postopku registracije šele pristopile. Verski zakon tudi ne upošteva velike skupine državljanov, torej neverujočih, ki jih zakon posledično zadeva, je prepričan Jenko.

Medtem ko zakon omejuje vmešavanje države v verske skupnosti, pa za slednje takšnih omejitev ni, še opozarja državni svetnik. Država tudi ne bi smela zagotavljati verske oskrbe le za nekatere verske skupnost, med razlogi za ustavno presojo še navaja Jenko.

Čepar za zakon

Direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar je v bran zakonu povedal, da se je šele s sprejemom novega zakona vzpostavilo ustavno stanje na tem področju, saj je bil stari zakon iz leta 1976 v očitnem neskladju z ustavo.

Vse verske skupnosti so v njem obravnavane enakopravno, zakon pa je bil poleg tega deležen široke podpore verskih skupnosti. Novi verski zakon na to področje prinaša preglednost ter celovito ureditev odnosa med državo in verskimi skupnostmi,e je še poudaril Čepar.

Svetniki proti zakonu

A večine državnih svetnikov ni prepričal, saj so z 21 glasovi proti desetim izglasovali Jenkovo pobudo. Janvit Golob je denimo menil, da bi morala biti Cerkev prva, ki bi bila zainteresirana za ustavno presojo, tako da bi zakon dobil tudi ustavno potrditev. Doro Hvalica je napovedal, da bo za pobudo glasoval, saj ne želi napačnih interpretacij omenjenega zakona. Jože Mencinger pa oporeka naslovu spornega zakona, saj pravi, da je verska svoboda zgolj stvar posameznika.

Podobno meni tudi Alojz Križman, ki pa se je ob glasovanju vzdržal. Meni namreč, da zakona o verski svobodi ne potrebujemo, saj je verska svoboda opredeljena že z ustavo. Naziv zakona je po njegovih besedah "prevara", saj v njem piše nekaj popolnoma drugega. Zato se do zakona, ki je zgolj "slepilo" ni želel opredeljevati.

SNS podpira odločitev DS

Z današnjo odločitvijo državnega sveta, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakona o verski svobodi, je zadovoljen tudi Sašo Peče (SNS), sicer pobudnik zahteve za ustavno presojo, ki bi jo vložili poslanci. Poslanska skupina SNS je namreč poslance LDS, SD in DeSUS ter nepovezane poslance pozvala k sopodpisu zahteve, a ti, iz Pečetu neznanih razlogov, nad takšnim predlogom "niso navdušeni".

V neskladju z ustavo so po mnenju SNS med drugim členi, ki govorijo o cerkvah in verskih skupnostih, o verski svobodi, o laičnosti države in enakopravnosti verskih skupnosti, načinu financiranja, pogojih za registracijo ter verski oskrbi v vojski, policiji in bolnišnicah. Verski zakon pa je v neskladju tudi s 15. členom ustave (uresničevanje in omejevanje pravic), 41. členom (svoboda vesti), 46. členom (pravica do ugovora vesti) in 120. členom (organizacija in delo uprave).