Verski zakon še v nemilosti

Poslanci in poslanke so v okviru druge obravnave opravili razpravo o zakonu o verski svobodi in verski skupnosti, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil opozicijski poslanec Aleš Gulič (LDS). Zakonskemu predlogu nasprotujejo v vseh koalicijskih strankah. Poslanec DeSUS Vili Rezman je napovedal, da njihova poslanska skupina ne bo podprla tudi vladnega predloga, saj oba predloga "bolj razdvajata kot pa skušata združevati". Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, pa so prepričani v opozicijskih LDS, SD in SNS.

Zakon je po mnenju matičnega parlamentarnega odbora identičen prvemu Guličevemu predlogu zakona o verskih skupnostih, ki ga je DZ zavrnil, zato tudi "popravljeno" verzijo zakona verjetno čaka enaka usoda. Odbor namreč predlaga, naj DZ tudi ta Guličev predlog zavrne.

Gulič: Zakon onemogoča privilegiranje ene verske skupnosti

Po mnenju Guliča je javna razprava sicer pokazala, da so rešitve, ki jih predlaga v zakonu, za državljane, državo in vernike dobre. Zakon določa jasno ločitev države in verskih skupnosti. Predlog na eni strani onemogoča privilegiranje ene verske skupnosti, na drugi pa ne otežuje registracije in delovanja manjših verskih skupnosti, je pojasnil Gulič. Zakon tako po njegovem mnenju prinaša enakost in enakopravnost verskih skupnosti.

Proti tudi vlada

Guličevem predlogu nasprotuje tudi vlada, saj meni, da je celoten koncept zakona zastavljen na napačni interpretaciji načela verske svobode in ločitve države in verskih skupnosti. Vlada v nasprotju z opozicijskim poslancem meni, da plačevanje prispevkov za socialno varnost duhovnikov ni v nasprotju z načelom ločitve države od verskih skupnosti. Ukinitev sedanjega načina izvajanja verske duhovne oskrbe v vojski in v zavodih za prestajanje kazni zapora pa po mnenju vlade ne povečuje verske svobode. Poleg tega je vlada 16. februarja v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog zakona o verski svobodi, ki bo po njenem mnenju celoviteje uredil to področje, zato ne podpira predloga Guliča.