Počivalšek zavrača očitke o neučinkovitem delu, priznava pa neučinkovitost sistema

 Tomaž Vesel je pojasnil, da je računsko sodišče pripoznalo izredne okoliščine, v katerih je potekala nabava opreme, a akterji, ki so bili v njo vpeti, "niso bili učinkoviti zaradi nedodelanih vlog akterjev" v smislu prevzemanja odgovornosti. "To se je izkazalo že pri ocenjevanju potreb, ki niso bile zbrane enotno, niso bile niti približno realne, zanesljive, kaj šele pravočasne. To je nato botrovalo velikim težavam pri nabavi opreme," je navedel.

Dogajanje je ponazoril s primerom nabave medicinskih ventilatorjev, ko je bila narejena ocena, da jih potrebujemo med 300 in 400, na dan ponovne razglasitve epidemije oktobra pa je bilo dobavljenih 148 ventilatorjev. Od teh jih je bilo najmanj 110, torej 75 odstotkov vseh, neprimernih za zdravljenje covidnih bolnikov. Konec leta 2020 jih je bilo neprimernih še vedno 35.

Kot je dejal, so za nabavo opreme zadolžili zavod za blagovne rezerve, "pri čemer se nihče ni ukvarjal z realnimi kapacitetami in izkušnjami zavoda, vsi podporni organi, ki so bili oblikovani za pomoč, pa so še otežili vlogo, čeprav vlogo medresorske skupine še ocenjujemo zelo pozitivno, v preostalem delu pa enostavno ne".

Prav tako ni bila jasna vloga ministrstva za gospodarstvo (MGRT) pri izvedbi nabav. "Kaj naj bi počeli, na kakšen način, kako so separatno nekatere ponudbe, ne pa vseh, ki so jih prejeli, poslali zavodu ... Pri nekaterih so sami prevzeli vlogo naročnika, kar se nam zdi nesprejemljivo," je navedel.

Razpršenost nalog in nedorečenost pristojnosti sta vplivali na zelo neenakopravno obravnavo ponudb, sklepanje pogodb, kaj šele upravljanje pogodb, je dejal Vesel. "Posebej problematično je dejstvo, da je veliko ponudb ostalo nepregledanih. Pač pa je šlo za neke prioritetne obravnave, predvsem MGRT si je privoščilo posebno vlogo, da je zavodu naročalo, katere pogodbe naj sklene. Z nekaterimi sklenjenimi posli smo tudi seznanili policijo," je navedel.

Na vprašanje, ali je bila taka razpršenost vlog posledica slabe organizacije ali namernega prelaganja odgovornosti, je Vesel dejal, da "bi v spomladanski fazi in do poletja težko ugotovili, da je bila takšna konstalacija namerna", od tam naprej "pa bi lahko bilo nekaj signalov takih", da bi lahko šlo za namerno prelaganje odgovornosti drug na drugega.

Pri 13 poslih pa so po Veselovih besedah ugotovili, da tako odstopajo od običajnih poti sklepanja pogodb, da so potrebni posebne obravnave. Zato so z njimi seznanili policijo in KPK. Razlogi so različni – od nerazumne prednostne obravnave ponudnikov do precej negospodarnih pogodb, je navedel Vesel. Katere pogodbe so problematične, se da po njegovih besedah verjetno razbrati iz revizijskega poročila.

'Revizorji so delo kljub pritiskom opravili profesionalno'

Kot je še dejal predsednik računskega sodišča, je zadovoljen, da je revizorjem uspelo pregledati več kot 10.000 dokumentov (čeprav so nekatere dobili z veliko težavo) in da so svoje delo lahko opravili profesionalno, "kljub resnično velikim političnim pritiskom na delo računskega sodišča".

Glede tega je dejal, da so bili pritiski "nekoliko bolj intenzivni, precej enosmerni, včasih neargumentirani, neelegantni ..." A za delom revizorjev stoji. "Vsak stavek je argumentiran, dokazljiv, svoje delo so opravili profesionalno. Res naši mlini meljejo počasi, a temeljito, in stvarem vedno pridemo do dna. Tudi tu smo," je še navedel. 

Odzivi na poročilo 

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zapisal, da ga objava poročila veseli in da je zanj pomembno, da v njem ni nobenega govora o korupciji, "kot je napovedovala opozicija, temveč gre za sistemsko analizo, v kateri igra MGRT manjšo vlogo". Kot pravi, soglaša z ugotovitvijo, da Slovenija sistemsko ni bila pripravljena na izziv, sprejema tudi oceno, da na papirju niso bile povsem jasne pristojnosti nekaterih institucij. "Da, sistem je bil neučinkovit. Zato pa smo takoj pristopili s kriznim upravljanjem, da to nadoknadimo." 

"Poročilo je bilo zelo spolitizirano. tisti ki so pričakovali da bo v njem govora o korupciji, so razočarani," je dejal gospodarski minister, ki se tudi ne strinja z oceno, da so kot vlada delovali neučinkovito. "Ravno zaradi neučinkovitega sistema smo pristopili s kriznim upravljanjem. To je zelo pomembno ločiti - neučinkovitost sistema in učinkovito krizno upravljanje." 

Kako je zdravstveni sistem v kritičnih časih odločal, kaj potrebuje, Počivalšek ni želel komentirati. "Je pa pomembno poudariti, da nisem jaz, niti nihče od mojih sodelavcev na ministrstvu, odločali o tem, kaj in koliko smo kupili," je dejal. 

Temeljna kritika MGRT po Počivalškovem mnenju je, da vlada ni dovolj jasno določila njihovih nalog. "Mi smo nalogo dobro razumeli: pomagati drugim organom, da nabavijo opremo, ki jo je zahteval naš zdravstveni sistem. To je bila naša naloga in skupaj z drugimi institucijami smo jo tudi uresničili." 

Veseli ga tudi jasen zapis v poročilu, da so za nabavo ventilatorjev najprej dobili mnenje strokovnjakov. "To je zelo pomembno. Nismo mi odločali, katere in koliko naj jih nabavimo. To je storilo zdravstvo. Naša vloga je bila samo pospešiti proces nabave in to smo naredili," je dodal. "Kupili smo tisto, kar je bilo takrat možno kupiti na trgu in samo toliko, kolikor smo lahko dobili. Ni bilo mogoče dobiti vseh ventilatorjev, ki so si jih nekaterih zdravniki najbolj želeli, ker jih enostavno ni bilo na voljo. ventilatorji so bili sprejemljivi in še danes se vsi uporabljajo."

Kot "vprašljive" pa je Počivalšek ocenil sklepe v poročilu računskega sodišča, da je bilo kršeno načelo preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Podčrtal je, da je bila nabava iz razlogov skrajne nujnosti izvedena v obliki pogajanj brez objave. "V tem postopku lahko naročnik celo sam izbere, koga bo sploh povabil k oddaji ponudbe. Pa smo se kljub temu potrudili, da smo pridobili čim več ponudb," je dejal minister.

Na vprašanja novinarjev glede vloge člana ekspertne skupine za nabavo opreme Mitje Terčeta je Počivalšek odgovoril, da Terče ni imel nikakršnih pooblastil za sprejemanje odločitev. Kot laž je označil navedbe, da so bili nekateri nabavljeni ventilatorji neustrezni za zdravljenje bolnikov s covidom-19. "Ventilatorje so dobavile štiri firme. Nabavili smo jih toliko, kot so jih takrat lahko dobavile. Vsi ventilatorji so uporabni, še danes so v uporabi. Ni junaka, ki bi lahko dokazal, da niso uporabni za covid-19 bolnike. To so natolcevanja in grdi konstrukti," je dejal.

V zvezi z morebitnimi preiskavami nabav medicinske opreme pa je Počivalšek poudaril, da ni seznanjen z nikakršnimi preiskavami, zato v njih tudi ne more sodelovati. Če bo kateri koli organ pričakoval njegovo sodelovanje, pa je pripravljen sodelovati, je zatrdil.

Janša zavrača očitke o neučinkovitosti

Predsednik vlade Janez Janša je ugotovitve računskega sodišča, da vlada, ministrstva in zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti, pospremil z besedami: "Seveda ne. Ko v izrednih kaotičnih razmerah poskrbiš za nabavo in rešiš na stotine življenj – nisi učinkovit. Učinkovit je Marjan Šarec, ki je dal maske na Kitajsko in pustil prazna skladišča. Pa predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je tudi 'učinkovit', saj je nepridobitno pokasiral milijon evrov." 

V koaliciji poročilo računskega sodišča glede nabav zaščitne opreme še preučujejo. Kot sta dejala vodja poslancev SDS Danijel Krivec in poslanka SMC Mojca Žnidarič, poročila danes še nista uspela prebrati in ga zato še ne m moreta komentirati. V NSi poročilo še pregledujejo, obravnavali pa ga bodo na eni od sej poslanske skupine, je napovedal vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Najprej so pogledali poročilo glede ministrstva za obrambo, ki je bilo tudi revidirano. "Z zadovoljstvom ugotavljamo, da računsko sodišče ministrstvu za obrambo ter tudi upravi za zaščito in reševanje ni naložilo odzivnega poročila, niti popravljalnih ukrepov niti ni izdalo kakšnih posebnih priporočil," je dejal v izjavi za medije. Spomnil je tudi, da sta ministrstvo in uprava za vlado pripravila prenovljeni državni načrt za reševanje in zaščito v času epidemije.

Glede očitkov računskega sodišča je Horvat dejal, da podrobnosti še ni imel priložnosti prebrati. Ob tem je dodal, da je stališče NSi, da morajo odgovorni ob ugotovljenih nepravilnosti tudi odgovarjati.

"OECD nas je danes opozorila na izjemno resno stanje nespopadanja s korupcijo v Sloveniji. Predvsem jih skrbi politično vmešavanje v delo organov pregona, ki preiskujejo korupcijo. Naše skrbi so se izkazale za upravičene. Pritiski na medije, policijo in tožilstvo, o katerih danes poroča tudi računsko sodišče, kažejo na vse temnejše brezno, kamor tone Slovenija pod vodstvom Janeza Janše. Ponavljam, da so predčasne volitve najboljša pot za normalizacijo v državi," pa je sporočila predsednica SD Tanja Fajon.

Zavod za blagovne rezerve: Že lani smo začeli aktivnosti za učinkovit sistem poslovanja

Zavod RS za blagovne rezerve ob danes objavljenem poročilu o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje okužb z novim koronavirusom pojasnjuje, da so že maja lani začeli "izvajati aktivnosti, s katerimi se vzpostavlja učinkovit sistem poslovanja zavoda in ustrezen pravni red ter transparentnost".

Kot so zapisali v današnjem pojasnilu, je zavod "podal pripombe na posamezna revizijska razkritja, katera je računsko sodišče upoštevalo v celoti ali deloma". Prav tako pa je zavod v okviru izvedenih ukrepov, ki jih je pričel izvajati že maja 2020, v celoti izpolnil obveznosti, so še navedli.