Vesoljski turizem: 'Gre za ego, kdo je bil prvi in kdo je šel dlje'

Sezona vesoljskih poletov je očitno odprta, ves svet je v nedeljo spremljal Bransonov polet na rob vesolja, 85 kilometrov visoko. Celoten polet tja in nazaj je trajal približno uro, Mednarodna vesoljska postaja je nekoliko dlje, a je danes že hitro dosegljiva. Zdi se, da je vesolje vse bliže in vse bolj dostopno. 

"Na nekakšen način je to res. Imamo Bransona, imamo Bezosa, imamo Muska. To so trije ljudje, ki imajo preveč denarja in so se odločili, da bodo investirali v to smer," je v oddaji 24UR ZVEČER pričetek vesoljskega turizma komentiral profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter. Dodal je, da bodo ljudje po novem res imeli izbiro, ali bodo šli v vesolje ali ostali na Zemlji, toda v primeru ponujanja turističnih poletov v vesolje s strani milijarderjev "gre za ego, kdo je bil prvi in kdo je šel dlje". 

Na Zemlji je še veliko neraziskanih območij, ki so težko dostopna – od Arktike do najglobljih globin oceanov. Toda koliko bolj težko dostopno in še bolj nevarno okolje pa je vesolje? Kako tvegani so takšni poleti? Zwitter je odgovoril, da je, če pogledamo matematično, "bilo v vesolju okoli 550 do 580 ljudi". "V vesolju jih je neposredno umrlo 19, če štejemo še med celotnimi pripravami na pot v vesolje, pa 30. In če gledamo razmerje 30 proti skoraj 600, dobimo velik odstotek. Tako, da imate kar nekaj odstotkov možnosti, da pridete domov v krsti." K temu je še dodal, da gre za relativno tvegano stvar, zadeve znajo biti nevarne.

Sicer je dodal, da popolnoma razume ljudi, ki se odločijo za tako pustolovščino. "Izkušnja je fenomenalna. Biti v breztežnosti, četudi samo nekaj minut. Izkušnja je zanimiva, fenomenalna, enkratna v življenju." Toda tukaj gre, za razliko od vesoljskih agencij, "za neke vrste prestiž". "Jaz bi to predpisal človeškemu egu." Pravi, da je vesolje vsekakor zanimivo, ampak za astronomijo, ko se strokovnjaki odpravijo v vesolje, da odkrijejo, kaj se tam dogaja.