Dario Cortese se s preučevanjem gob ukvarja že od otroštva. V življenju je poskusil že okoli 200 različnih gob in tudi sam se je že nehote zastrupil z neužitno gobo. "Nekoč sem z nožem prerezal eno majhno zeleno mušnico in sem ga nato pozabil obrisati," je povedal in razložil, da je nato z istim nožem odrezal kos kruha, kar ga je nato pripeljalo do bruhanja.
V tem primeru je šlo za nesrečo, saj si je v vseh letih gobarjenja nabral že dovolj znanja, da točno ve, katere gobe so primerne za uživanje in katere ne. A vsi gobarji ne premorejo enakega znanja kot Cortese, zato vsako leto pride do zastrupitev. V UKC Ljubljana so namreč letos psrejeli že 45 oseb, ki so se zastrupile z neužitnimi gobami. Od tega sta se dva zastrupila z zeleno mušnico, kar štirje pa z rdečo.
Ali obstaja goba, ki bi jo lahko gobar zamenjal z vsem znano strupeno rdečo mušnico? "V poštev pride karželj, ki je zelo podoben, le da je bolj čokat, na klobuku nima nobenih pik. Je pa redkejši sorodnik rdeče mušnice," odgovarja Cortese.
Bolj kot že pri vsem znanih strupenih gobah so problematične zamenjave pri gobah, za katere mislimo, da so užitne. Ene od teh so orjaški dežniki. "Med dežnički so tudi strupene vrste. Razlika z velikim dežnikom oziroma marelo je ta, da so bistveno manjši, zastiralce je drobno, koprenasto in hitro izgine, prav tako pa je trdno pritrjeno na bet. Pri velikem dežniku pa je ogrinjalo oziroma zastiralo gibljivo," je povedal poznavalec.
Ljubiteljski gobarji radi nabirajo različne vrste gob, ne zgolj klasičnih jurčkov in lisičk, a Cortese svetuje, da naj tisti, ki gob ne poznajo in nimajo vsaj malo znanja iz goboslovja, tega ne počnejo.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.