Zaradi močnega vetra poškodovanih 1123 objektov

Slovenijo je med 26. in 29. marcem zajel močan veter z orkanskimi sunki, ki so lokalno presegali hitrost 100 kilometrov na uro. Vetrolom je povzročil škodo na infrastrukturi, gozdovih in objektih, predvsem v severnem in severozahodnem delu države. V regijskih centrih za obveščanje so v teh štirih dneh zabeležili skupno 2177 dogodkov, povezanih z močnim vetrom. Na terenu je posredovalo 717 enot, največjo obremenitev pa so ekipe beležile v petek, ko je bilo aktiviranih 337 enot za obvladovanje 1145 dogodkov.

Najhuje so bile prizadete Gorenjska, Koroška, del Štajerske in Primorske, kjer je veter podiral drevesa, odkrival strehe in povzročal izpade elektrike ter oviral promet. Skupno je bilo po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) poškodovanih 1123 objektov. Največ poškodb je bilo na enostanovanjskih stavbah, in sicer skupaj 603, sledijo industrijske stavbe in skladišča, pomemben delež pa predstavljajo tudi kmetijski objekti.

Takoj, ko so bile razmere dovolj varne, je stekla sanacija, pri kateri so sodelovale državne enote, strukture civilne zaščite in gasilci. Pomoč je že prejelo 908 objektov, med njimi 394 enostanovanjskih stavb, 206 industrijskih objektov, 32 hlevov, 28 drugih delov kmetijskih stavb, 50 stanovanj v večstanovanjskih stavbah ter 13 šol in vrtcev. Poteka še sanacija 215 objektov.

Pri tehničnem reševanju se je, kot so poudarili, kot izjemno pomembna izkazala investicija v sodobno opremo in specialna vozila, katere del je URSZR predala v uporabo občinam. Prav tako so bila specialna vozila napotena na teren iz Državnega logističnega centra Roje.

Za hitrejše določanje prioritet in oceno poškodovanosti terena je bila nepogrešljiva Državna enota brezpilotnih letalnikov. Operaterji dronov so izvajali podrobne preglede težko dostopnih terenov in poškodovanih ostrešij, kar je ekipam na tleh omogočilo varnejše in bolj usmerjeno delo.

Kot so pojasnili v URSZR, sanacija v manjšem obsegu še vedno poteka. Ob tem prebivalce pozivajo k previdnosti pri gibanju v gozdovih in na območjih, kjer je infrastruktura še vedno v fazi popravila.

Zahvaljujoč pravočasnemu rdečemu opozorilu, aktivaciji sistema SI-Alarm in hitri aktivaciji sil za zaščito, reševanje in pomoč, večjih nesreč med ljudmi ni bilo, so poudarili v URSZR.

Z Jesenic so sicer poročali o peški, na katero je v petek zjutraj na Cesti železarjev padlo drevo in jo poškodovalo. Tržiški policisti pa so bili, kot so danes sporočili s Policijske uprave Kranj, v ponedeljek nekaj po 12. uri obveščeni o padcu 77-letnega moškega, ki je med izvajanjem del na svoji stanovanjski hiši padel s strehe. Po nudeni pomoči zdravstvenega osebja so ga s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center.

Na ministrstvu za kulturo so zaenkrat evidentirali 14 spomenikov lokalnega in državnega pomena, ki so utrpeli večjo škodo. Med njimi sta Prešernova rojstna hiša v Vrbi in območje dvorca Katzenstein v Begunjah.

"Kar nekaj spomenikov kulturne dediščine je bilo poškodovanih, od tega mnoge stavbe kot del naselbinske dediščine, torej same stanovanjske hiše. Kar se tiče spomenikov lokalnega ali državnega pomena, pa kaže, da jih je poškodovanih okoli 14," je medijem povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Pojasnila je, da so konservatorji že konec tedna začeli pregledovati nastalo škodo, podatke pa še zbirajo. Sama finančna ocena škode bo znana, ko bodo zbrani vsi podatki, saj so lastniki različni, od zasebnikov do občin in države. Glede na sedanje informacije je večjo škodo utrpelo 14 spomenikov kulturne dediščine. Med njimi niso samo stavbe, temveč tudi parki.

Najbolj znan poškodovan spomeniško zaščiten objekt je Prešernova rojstna hiša v Vrbi, ki je bila prav pred kratkim obnovljena. Hišo so gasilci v soboto zaščitili in ministrica računa, da bo, ker gre za poškodbe kritine oziroma strešnikov, sanacija izvedena hitro.

Med najbolj znanimi, v neurju prizadetimi kulturnimi spomeniki, je tudi graščina Katzenstein s pripadajočim parkom v Begunjah na Gorenjskem. To območje je bilo že v času poplav avgusta 2023 močno prizadeto. "Sedaj je v teku druga faze obnove po poplavah in je znova poškodovano. Ker gre za spomenik najvišjega pomena in za uporabno površino za psihiatrično bolnišnico, računam, da se bo tudi to popravilo v najkrajšem možnem času," je še izpostavila ministrica.