"Kar nekaj spomenikov kulturne dediščine je bilo poškodovanih, od tega mnoge stavbe kot del naselbinske dediščine, torej same stanovanjske hiše. Kar se tiče spomenikov lokalnega ali državnega pomena, pa kaže, da jih je poškodovanih okoli 14," je medijem povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Pojasnila je, da so konservatorji že konec tedna začeli pregledovati nastalo škodo, podatke pa še zbirajo. Sama finančna ocena škode bo znana, ko bodo zbrani vsi podatki, saj so lastniki različni, od zasebnikov do občin in države. Glede na sedanje informacije je večjo škodo utrpelo 14 spomenikov kulturne dediščine. Med njimi niso samo stavbe, temveč tudi parki.
Najbolj znan poškodovan spomeniško zaščiten objekt je Prešernova rojstna hiša v Vrbi, ki je bila prav pred kratkim obnovljena. Hišo so gasilci v soboto zaščitili in ministrica računa, da bo, ker gre za poškodbe kritine oziroma strešnikov, sanacija izvedena hitro.
Med najbolj znanimi, v neurju prizadetimi kulturnimi spomeniki, je tudi graščina Katzenstein s pripadajočim parkom v Begunjah na Gorenjskem. To območje je bilo že v času poplav avgusta 2023 močno prizadeto. "Sedaj je v teku druga faze obnove po poplavah in je znova poškodovano. Ker gre za spomenik najvišjega pomena in za uporabno površino za psihiatrično bolnišnico, računam, da se bo tudi to popravilo v najkrajšem možnem času," je še izpostavila ministrica.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.