Veterani o statusu in denarju

Delegati Zveze policijskih veteranskih društev Sever (Združenje Sever) so na redni letni skupščini v Gozd Martuljku največ pozornosti namenili noveli zakona o vojnih veteranih, ki med drugim prinaša drugačno financiranje veteranskih organizacij, in pomenu izboljšanja sodelovanja. "Veteranske organizacije moramo stopiti skupaj za dosego svojih skupnih interesov," je ob tem poudaril predsednik Združenja Sever Milan Horvat, ki bo združenje vodil tudi v naslednjem štiriletnem mandatu.

Vojni veterani so na redni letni skupščini spregovorili o delu v lanskem letu in potrdili pripravljene programe za aktivnosti v letu 2006. Poseben poudarek pa so dali uveljavljanju novele zakona o vojnih veteranih, ki sicer še ni dokončno sprejet. "Ta prinaša precej novosti glede širitve kroga upravičencev do pridobitve statusa vojnega veterana in prepričan sem, da bo omogočila pridobitev statusa tistim, ki si to zaslužijo," je poudaril Horvat.

Vendar pa Horvat ni zadovoljen z drugim delom novele zakona, ki prvič uveljavlja kriterije za financiranje veteranskih organizacij iz državnega proračuna. "Nov način financiranja nas skrbi. Veteranske organizacije morajo namreč same doseči konsenz o kriterijih financiranja in tako sodelovati pri oblikovanju kriterijev," je poudaril Horvat. Ob tem veterani pričakujejo bolj pravično in pregledno sofinanciranje, ki bo omogočalo delovanje organizacije in izvajanje pomembnih projektov, kot so zgodovinopisje, pomoč svojcem padlih, ranjenim, veteranom invalidom in brezposelnim vojnim veteranom ter sodelovanje s podobnimi organizacijami v tujini.

Za pravično razdelitev priznanj

Veterani pričakujejo tudi pravično podeljevanje priznanj akterjem posameznih pomembnih dogodkov osamosvajanja. Menijo, da se vsa državna priznanja, ki so bila ustanovljena in podeljena nekaterim akterjem posameznih dogodkov, podelijo pravično vsem, ne glede to, kakšno uniformo so nosili, v katerem organu so opravljali naloge in kdo jih je predlagal.

Proti politizaciji parade

Horvat se je odzval tudi na aktualno problematiko načrtovane vojaške parade ob 15. obletnici državnosti. "Vprašanje parade je postalo zelo spolitizirano in različna mnenja o njej obstajajo tudi znotraj Združenja Sever," je pojasnil Horvat in dodal, da sicer veterani niso veliki nasprotniki parade, vendar naj ta ne bi prikazovala moči Slovenske vojske, temveč nosila sporočilo in spomin na osamosvojitev.

V Združenju Sever si želijo boljšega sodelovanja z ostalimi veteranskimi organizacijami, saj bi bile bolj enotne organizacije pri doseganju svojih ciljev bolj uspešne, zato je na današnje srečanje Združenje Sever povabilo tudi predstavnike drugih organizacij. "V bližnji prihodnosti bomo morali ustanoviti krovno organizacijo, v prihodnosti pa obstaja možnost, da bi se združili celo v enovito organizacijo," je prepričan Horvat.

Tudi podpredsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Janez Pajer je prepričan, da je boljše sodelovanje med veteranskimi organizacijami nujno, saj "država, katere ustanovitelji smo bili, svojim osamosvojiteljem ne izkazuje primernega spoštovanja". "Le če bomo enotno nastopili in zahtevali, kar nam pripada, bomo to tudi dosegli," je prepričan Pajer, ki je poudaril, da veterani ne potrebujejo denarja, ampak čast, ki jim pripada. Ob tem je dodal, da krovna organizacija ni potrebna, ampak lahko organizacije delujejo tudi tako kot doslej, vendar z bolj poglobljenim sodelovanjem.

Poleg predstavnikov drugih veteranskih organizacij je Združenje Sever na skupščino povabilo tudi predstavnike vlade, vendar se je vabilu odzval le državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh. Horvat je bil nad neudeležbo nekaterih ministrov in predvsem predstavnikov Generalne policijske uprave razočaran.

SD za podpis zakona

Predsednik SD Borut Pahor je izpostavil, da je Miran Potrč dobil mandat, "da uspešno sklene pogovore z drugimi predstavniki parlamentarnih strank in da ob določenih pogojih, ki so sprejemljivi tudi za poslance vladajoče koalicije, v začetku prihodnjega tedna ob njihovem umiku zakona iz procedure sopodpiše predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja in se potem skupaj ta zakon vloži v parlamentarno proceduro".

Po Pahorjevih besedah se bo s tem prvič zgodilo, "da predstavniki desnih in levih političnih strank v samostojni Sloveniji po 15 letih vlagajo zakon, ki tematizira polpreteklo zgodovino". Ob tem upa, da se ljudje zavedajo tega prelomnega trenutka in mu dajo posebno pozornost.

"To govorim z veliko vero v prihodnost, da so to prvi resni znanilci, da je slovenska politika sposobna umakniti politiziranje preteklosti iz dnevnega reda, jo prepustiti zgodovinarjem in se osredotočiti v celoti na vprašanja prihodnosti," poudarja Pahor. "Še preden bomo morda začeli delo na projektu reform, se je pri skupnem projektu, ki zadeva pisanje vojnih zakonov, pokazalo, da se da s partnerstvom doseči marsikaj," je še izpostavil Pahor.