Čeprav smo lahko zagovornike veta slišali, da so posnetki nehumanega kastriranja pujskov in januarski posnetki z ene od farm, kjer so kokoši nesle jajca na truplih poginulih živali, vzeti iz konteksta, društva za zaščito živali opozarjajo: "Če se imamo za sodobno družbo, takšno mučenje ni dopustno."
Predsednik društva AETP Samo Curk izglasovanega veta ne dojema popolnoma kot prižig "rdeče luči". "Zame je to bolj rumena luč. Kolikor sem se pogovarjal z nekaterimi državnimi svetniki, so mi priznali, da ne verjamejo, da bo ta veto karkoli naredil, saj da ga bo državni zbor kasneje preglasoval," je dejal ter dodal, da vse skupaj izgleda zgolj kot zavlačevanje na račun živali.
Predsednik komisije za kmetijstvo Branko Tomažič medtem meni, da ne gre za zavlačevanje, temveč le za slab zakon. "Zakon namreč ne prinaša neke dobrobiti za živali na splošno. Zakon je narejen zgolj na principu, da se ustavi rejo kokoši v kletkah in prekine kastracijo pujskov. Tega EU trenutno še ne predpisuje, posebno za kastracijo pujskov nima nobenih direktiv. Za rejo kokoši nesnic v kletkah pa je prehodno obdobje do leta 2035," pravi ter dodaja, da je država predhodno podpirala kletke ter da gre tu za večje investicije kmetov.
Curk medtem odgovarja, da je Slovenija suverena država, zaradi česar lahko tudi sami zaščitimo svoje živali. "Država je zagotovila zelo visoka finančna sredstva za prehod na alternativne metode," je dejal ter dodal, da je do leta 2029, ko bi morali kmetje po zakonu opustiti rejo kokoši v kletkah, še veliko časa.
Kastracija medtem po njegovem mnenju nikakor ne more biti odgovor. "Tu gre za to, da se vsaj malo izboljša te mizerne standarde, ki jih imamo za živinorejo v Sloveniji. Ne trdim, da je kje v Evropi boljše," pravi.
Celoten pogovor si oglejte v priloženem videoposnetku.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.