Državni svet (DS) je na izredni seji z 20 glasovi za in devetimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o dohodnini, ki jo je Državni zbor sprejel prejšnjo sredo. Državni zbor bo tako na zahtevo DS o noveli zakona o dohodnini odločal ponovno.
Odložilni veto na novelo zakona o dohodnini je DS predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Radom Krpačem. Kot je pojasnil Krpač, bi novela zakona povečala neenakost in socialno razslojenost. "Odložilni veto predlagamo, ker z rešitvami novele zakona nismo zadovoljni, saj pomenijo neenakopraven položaj državljank in državljanov," je dejal Krpač.
V obrazložitvi za zahtevo za odložilni veto so predlagatelji izpostavili davčne olajšave za zavezance iz naslova občasnih pomoči za oskrbo najhujše prizadetih invalidov, olajšave za domačo in umetno obrt, neustrezen način iskanja novih davčnih virov, neustrezno obdavčitev obresti na depozite in obveznice iz naslova denacionalizacije ter dejstvo, da je bil zakon sprejet po nujnem postopku. Po ocenah predlagateljev bi morala vlada za iskanje novih davčnih virov pravičneje prerazporediti davčna bremena. Predvsem pa bi morala, če že ne izboljšati, pa vsaj ohraniti določeno oz. sedaj veljavno politiko pri obdavčitvi tistih družbenih skupin, ki so najbolj občutljive.
Državni svetniki se sicer strinjajo, da je novela zakona o dohodnini v pretežni meri dobra, odložilni veto pa predlagajo, ker veta ni mogoče predlagati na posamezne člene zakona, temveč na zakon v celoti. Svetniki so kritični do predlagateljev zakona in tudi vlade, da so se odločili za nujni postopek sprejema zakona, ki je po njihovih ocenah nedorečen. Kot meni Alojz Križman, nedorečenost novele zakona vodi v anomalije. Križmana najbolj moti obdavčitev študentskega dela. "Osnovni problem je povsem drugje. Sama obdavčitev študentskega dela je banalna zadeva in smešno je, da se zakon lomi na tem. Rigorozno bi bilo treba poseči v študentske servise," je prepričan Križman.
Križman nasprotuje tudi obdavčitvi obresti na depozite, saj, kot trdi, je to problem malih vlagateljev. Ladislav Kaluža pa je prepričan, da bi takšna obdavčitev pomenila "pot v še večjo potrošniško družbo". "Če je cilj te države, da prenehamo varčevati, potem bomo potrošniška družba z vsemi atributi globalizacije," je prepričan Kaluža.
Državni svetniki nasprotujejo tudi obdavčitvi obresti na obveznic iz naslova denacionalizacije. "Če nekdo dobi nekaj z denacionalizacijo nazaj v premoženje, naj ne bo zdaj kaznovan s plačevanjem obresti," meni Križman.
S Križmanom se je strinjal tudi Jože Mencinger, ki ne vidi razloga, da bi se premoženje, vrnjeno v naravi, obravnavalo drugače kot premoženje, vrnjeno v obveznicah. Mencinger je sicer večino sprememb, ki jih prinaša novela zakona o dohodnini, označil kot dobre, saj pomenijo poenostavitev.
Darko Fras se je dotaknil obdavčitve izobraževanja, ki po njegovi oceni ne bo spodbujala izobraževanja odraslih. "Če govorimo o vseživljenjskem učenju, moramo stremeti za tem, da bo kljub striktni davčni politiki dovolj razumevanja za to," je poudaril Fras.
Minister za finance Andrej Bajuk je predlog za odložilni veto na novelo zakona o dohodnini označil kot neutemeljen. Kot je poudaril, je vlada predlog novele zakona DZ v sprejem predložila s ciljem, da se odpravijo nesorazmernosti, ki so odraz v letu 2004 sprejetega zakona o dohodnini, in da se poveča mednarodna konkurenca davčne obdavčitve.
"Smo v obdobju, v katerem bo vlada nadaljevala z obravnavo in popravo davčne zakonodaje," je še dejal finančni minister in opozoril na nujnost sprememb, saj bodo samo spremembe, kot je poudaril, vodile v povečanje gospodarske rasti.
