Pobudo je po sprejetju zakona v petek vložila interesna skupina kmetov. Kmetje, lastniki gozdov in zemljišč, nekatere opozicijske stranke, pa tudi v koalicijski SLS so menili, da zakon krši pravico do lastnine in naj bi bil zato protiustaven. V zakonu je namreč ostalo določilo, da je divjad državna last. Interesna skupina meni, da zakon lastnikom odvzema vse pravice.
Opozicijska NSi in SDS sta poskušali z amandmaji, po njihovem mnenju, omiliti to določilo, vendar so bili vsi zavrnjeni, kmetje pa so zato poskusili z vetom.
Državni zbor bo moral sedaj na prvi naslednji seji o zakonu ponovno odločati, da pa bo zakon potrjen, bo zanj morala glasovati večina vseh poslank in poslancev. Skladno z ustavo je ponovna odločitev državnega zbora dokončna. Ob sprejemanju zakona v državnem zboru je za zakonsko besedilo glasovalo 51 poslank in poslancev, nasprotovalo pa mu je 16 poslank in poslancev. Državni svet je sicer danes potrdil še spremembe in dopolnitve poslovnika državnega sveta. Na prejšnji seji so namreč državni svetniki sprejeli omenjene spremembe, vendar pa o njih v celoti niso odločali.
Državnih svetnikov ni prepričal niti vodja poslanske skupine LDS v državnem zboru Anton Anderlič, ki je med drugim orisal postopek sprejemanja zakona in glavna načela zakona. Zavrnil pa je tudi očitke, ki so jih proti zakonskemu besedilu nanizali predlagatelji veta. Zagovorniki odložilnega veta so sicer ponovili stališča, ki jih je zavzela že interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki je zahtevala sprejem odložilnega veta. V razpravi je bilo mogoče slišati tudi, da so predlagatelji zakona (koalicijski poslanci iz vrst LDS, ZLSD in DeSUS) prehiteli ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pripravljalo svoj, dosti bolj sprejemljiv zakon. Prav tako pa niso upoštevali številnih dopolnil, ki jih je predlagal državni svet.
Doro Hvalica (predstavnik delojemalcev) je dejal, da koncesije in odškodnine niso ključni problem, temveč je ključni problem zakona področje lastnin in lovske pravice. Ker je živali težko označiti, je najboljša rešitev, da je divjad v lasti države, prav zato je napovedal, da veta ne namerava podpreti. Po drugi strani je Peter Vrisk (predstavnik kmetov) poudaril, da ni v navadi slovenskega kmeta, da bi svoje zemljišče ograjeval in prepovedoval dostop do zemljišča.
Po mnenju državnega sveta zakon o divjadi in lovstvu ni skladen z zakonom o varstvu okolja, saj področje koncesij ureja popolnoma na novo. S tem pa bi se ista materija z dvema zakonoma različno urejala. Prav tako naj ne bi bil usklajen še z nekaterimi drugimi zakoni. Usmerjal in postavljal naj bi omejitve pri posegih v okolje divjadi v gozdu in kmetijskih zemljiščih. Ob tem državni svetniki opozarjajo, da bi bilo mogoče zakonsko besedilo razlagati poljubno široko, prav tako naj bi posegalo tudi na lastninsko pravico. Državni svet pa opozarja še na nesorazmernost višine kazni v primeru kršitev. Zakon namreč med drugim predvideva kazen v višini do 30 milijonov tolarjev, medtem ko proračun lovskih družin običajno znaša nekaj milijonov tolarjev.
Nedosleden naj bi bil tudi člen, ki govori o upravljanju z gojitvenimi lovišči, saj odvzema upravljavske pravice podjetju GL Fazan Beltinci in Kozorog Kamnik, to pravico pa še naprej dopušča Triglavskemu narodnemu parku. Po mnenju pobudnikov zakon Lovski zvezi ne bi mogel odvzeti pravice do upravljanja gojitvenega lovišča, saj gre za zvezo civilno pravnih oseb. Prav tako naj ne bi bila ustrezna rešitev, po kateri bi minister izvršilne predpise izdal najkasneje v enem letu po uveljavi zakona, saj bi to lahko onemogočilo racionalno gospodarjenje z lovišči.
Po mnenju državnega sveta v zakonu ni ustrezno rešena škoda po divjadi, saj iz določb zakona izhaja, da je lastnik najbolj odgovoren za preprečevanje škod na svojem zemljišču. Tudi sami postopki za ugotavljanje in povračilo škod naj bi bili po mnenju državnega sveta preveč zapleteni in dolgotrajni. V zakonu so lastniki zemljišč vidno zapostavljeni že pri sodelovanju in izdelavi lovsko gojitvenih načrtov, saj s svojimi mnenji ob razgrnitvi, ko je načrt že praktično izdelan, ne morejo vplivati na njegovo morebitno spremembo, še menijo državni svetniki. Ti so nanizali še nekaj pomislekov, in sicer krmljenje divjadi skozi vse leto, vprašanje lovišč s posebnim namenom, lovske inšpekcije in podobno, zato se resnično postavlja vprašanje, kako bo zakon zaživel v praksi.
